思考や感情は身体的な感覚と結びついているため、ストレスに対する態度を変えることが重要です。ストレスが健康にどのような影響を与えるかを調べてみましょう...
Zagotovo ste občutili bolečino v vratu po posebej težkem dnevu ali v želodcu? Um in telo sta neločljiva celota, vse, kar mislimo in čutimo, se odraža na telesu.
Mehanizem je preprost: ko pomislimo na stresno misel in z njo povežemo občutek, se izločajo hormoni in v živčnem sistemu se sproži reakcija. Telo reagira na vse, kar mu servira um.
Reakcija je lahko takojšnja in kratkotrajna, lahko pa tudi dolgotrajna in shranjena v telesu. Takojšnje in kratkoročne reakcije so neškodljive in zaželene. So zaščitni odziv telesa na stres, znak, da je telo sposobno hitro reagirati v primeru nevarnosti.
Toda kaj se zgodi, ko ta občutek traja, ko ga recikliramo in se k njemu vrnemo? Telo posluša um in v njem se ustvari občutek, ki se ujema s tem, kar smo sprejeli za resnico. Če telo nenehno bombardiramo z istimi mislimi in občutki, se vrti v istem občutku.
Kako stres vpliva na zdravje
Stres spravi telo v borbeni položaj. Stresorji so dražljaji, ki v nas povzročijo reakcijo, ki jo imenujemo stres. Če smo dlje časa pod vplivom stresorja, je telo v odzivu »boj ali beg«, ki mobilizira celoten organizem in ga ohranja v stanju pripravljenosti.
Zaradi natrpanega ritma nimamo časa, da bi bili pozorni na telo in znake, ki nam jih pošilja. Poskušamo ignorirati vse znake in telo utišati, saj je vse v redu, dokler lahko telo sledi ritmu uma, ko smo mladi, zdravi in motivirani.
Živeti je mogoče v telesu, ki ne čuti posledic stresa. Doživljanje stresa je stvar osebne interpretacije. Zelo pomembno je, kako nekaj dojemamo, še pomembneje pa, kaj si rečemo, ko razmišljamo o neki situaciji.
Danes je večina v urbanem stresu beganja med obveznostmi, urniki in podobnim. Čeprav objektivnega stresa nimamo, si ga v mislih pogosto ustvarimo sami, saj je postal način delovanja. Prevzemamo strese drugih ljudi, živimo v stremljenju po perfekcionizmu in potrebi po nadzoru, postajamo lastni stres.
Večine pogojev okoli sebe ne moremo spremeniti, lahko pa spremenimo svoje doživljanje stresa in kar je še pomembneje, lahko zgradimo odpornost telesa. Takrat ne zadržuje več posledic in se po impulzu stresa hitro vrne v umirjeno stanje.
Prava sprememba je spoznavanje samega sebe – kaj zame pomeni stres, kako reagiram in katere besede si govorim.
Naslednjič, ko vam misli tavajo, se ustavite, spoznajte strah in se spomnite, kako se telo nanj odzove. Ne ve, da situacija, o kateri razmišljamo, ni resnična, sproži reakcijo, kot da se res dogaja prav zdaj. Ampak nič ni izgubljeno. Ustavite se in zavijte. Poslušajte, kaj vam v tem trenutku sporoča telo. Globoko vdihnite, se umirite in poslušajte.
