おそらく、人々が日常生活から抜け出し、現在は島で暮らし、以前の 3 倍のお金を稼いでいるという話をインターネットですでに目にしたことがあるでしょう。これにより、オフィスで働くことは恐怖であり恐怖であることがわかります。一方で、世界中を旅し、「フリーランス」として働き、1日4時間労働であらゆる瞬間を楽しむことは人生の頂点です。しかし、それは物語の一面にすぎません。
Zakaj se ljudje tako zelo izogibamo redni službi? Ima morda ta kakšne 利点? Več v nadaljevanju.
Od kod trend svobode?
Želja po “pobegu iz sistema” je stara kot čas sam. Stari Grki so na 快楽主義 gledali kot na filozofijo užitka. Ljudje v antični Indiji so našli svoj mir v budizmu kot v zavračaju želja, ob pojavu težav pa so se umaknili v meditacijo. Še večja zavrnitev rutine se je zgodila med hipiji v 50. letih prejšnjega stoletja, ko so želeli pobegniti “ameriškim sanjam” (stabilna služba, hiša, družina). Nikoli niso uspeli zgraditi stabilnega gospodarskega ali kulturnega modela, njihovi poskusi, da bi postali svobodni, pa so se na žalost končali na različnih festivalih z alkoholom in drogo.
V 21. stoletju se je želja, da bi se izognili zavezanosti, postopoma preoblikovala v nov trend – ghosting. V profesionalnem svetu to pomeni, da se oseba ne pojavi na predhodno dogovorjenem razgovoru za službo, ne pride v službo in tega niti ne najavi, ali pa sporoči, da je bolna, na koncu pa se izda na družabnih medijih, kjer na fotografiji uživa ob kozarcu vina. Število ljudi, ki podležejo ghostingu, naj bi na svetovnem trgu zraslo za 10 do 20 odstotkov. In zakaj si ljudje želijo preprosto izginiti?
- 85 odstotkov jih odide brez opozorila, ker ne želijo konflikta z delodajalcem
- 60 odstotkov jih je izmučenih in podplačanih
Še leta nazaj je bilo v navadi, da delodajalci niso pregledali poslane prošnje za službo in se niso javili, danes je trend obraten – danes so potencialni zaposleni tisti, ki se ne javijo.
Popolna služba na žalost ne obstaja.
Razvoj tehnologije je marsikaj olajšal, pa tudi marsikaj otežil. Družbeni mediji nas prepričujejo, da običajno življenje ni kul. Kul je, če potuješ, uživaš in iščeš svojo poslanstvo. In ghosting je za mnoge popolni način, kako najti “popolno” službo in se izogniti težavam in konfliktom.
Zakaj popolna služba ne obstaja?
- Prvi vtis kakršnekoli aktivnosti bo sčasoma zbledel. Prijeten občutek, ko delamo nekaj novega, da našim možganom ドーパミン, zaradi česar so stvari zanimive, vse se dogaja hitro, mi pa smo srečni. A vsaka služba ima svoj krog ponavljajočih se dejanj, ki postanejo navada. Sčasoma vse postane dolgočasno.
- Da nekaj obvladamo, rabimo čas. In zavestno prizadevanje. Načelo 10.000 ur drži le deloma, saj ponavljanje enakih dejanj znova in znova ni dovolj. Rabimo spremembe in zapletenejše naloge, v tem primeru pa bo le to, da se naučimo nekaj novega, vzelo od 3000 do 4000 ur.
- Iskanje samega sebe (naših strasti, našega poslanstva) je nejasen namen. Možgani težko sledijo daljšim obdobjem, ko ni jasnih mej. Zato takrat, ko se na primer učimo, čas teče zelo počasi (urnik), in če več let nimamo načrta, čas hitro mine, mi pa tega niti ne opazimo.
- Lahka služba ni nujno tudi dobra služba. Velikokrat se nam zdi, da bi morale biti stvari, za katere smo poklicani, lahke. A ko naloga postaja težja in težja, izgubimo interes in začnemo iskati novo službo. Znanstveniki iz univerze Stanford priporočajo, da ne iščemo strasti, ampak jo razvijamo.
Ideja, da mora vsak med nami najti svoje poslanstvo je tista, zaradi katere se ljudje odločajo za začasne službe, ki jim dovolijo, da potujejo okoli sveta in se iščejo, ali pa se preizkusijo v stvareh, ki se smatrajo za prestižne in priljubljene: dizajnerji, IT-specialisti ali blogerji. Strokovnjaki menijo, da bo samo v ZDA do leta 2020 31,7 miljonov blogerjev. Vsako leto se namreč pojavi milijon novih.
本 食べて、祈って、恋をして je bila izdana leta 2006, film z Julio Roberts v glavni vlogi pa je bil njena adaptacija. V njej je predstavljena ženska, ki se zato, da se najde, sama odpravi po svetu. A le malo ljudi ve, da je Elizabeth Gilbert profesionalna pisateljica, ki je pred to knjigo 13 let nabirala izkušnje. Zgradila si je kariero v novinarstvu: njena dela so bila objavljena v GQ-ju, The New York Time Magazinu in v Esquiru, njena prva knjiga pa je bila nagrajena z nagrado Hemingway Canadian Literary Award. Jej, moli, ljubi je delo profesionalne pisateljice, potovanje pa je bilo njena služba. Ko je prišla do koncepta knjige, sta se z založnikom strinjala, da dobi predujem, s katerim si je plačala potovanje. Ne, ni se iskala.
Neočitne prednosti navadnega življenja
- Za otrokov razvoj je pomembna stabilnost. Znanstveniki so raziskovali vpliv stabilnosti na občutek varnosti, na uspeh, izobrazbo in obnašanje. Nestabilna služba staršev ali pa izguba službe naj bi za otroka predstavljala velik stres.
- Dolgčas je gonilna sila ustvarjalnosti. Beseda dolgčas ima zelo negativno konotacijo in ljudje se mu poskušajo izogniti. Toda ravno zaradi dolgčasa naj bi ustvarjali boljše ideje. Kadar ni kaj za delati, se možgani potopijo v podzavest, izvlečejo zanimiva dejstva in jih spremenijo v nekaj novega.
Naši možgani nam ne dovolijo, si zamislimo, kako bomo videli sebe na stara leta in da ugotovimo, kaj nam bo pomembno takrat. Ni naša krivda, da se nam trenutne naloge zdijo pomembnejše kot pa tiste, ki nas čakajo v prihodnosti.
Imamo namreč preveč motečih faktorjev:
- Vsak dan dobimo na tisoče obvestil. Sodobna percepcija resničnost ima celo svoje ime – twitterizacija mišljenja. Knjige postajajo krajše, filmi postajajo preprostejši.
- Možnost urejanja fotografij z orodji, kot je Photoshop, ljudem daje občutek, da niso dovolj privlačni.
- Družabna omrežja lahko povzročijo močnejšo odvisnost kot cigareti in alkohol. Instagram naj bi imel največji negativni vpliv na naše zdravje: povzroča namreč tesnobnost in strah, da nekaj zamujamo.
A če lahko priznamo, da ti dejavniki igrajo močno vlogo v naših življenjih, potem se lahko začnemo zavedati, da je naš čas lahko porabljen za nekaj precej pomembnejšega!
Življenje je naše, zato je tudi pot, ki jo bomo ubrali, odvisna od nas samih. Vse, kar je pomembno, je, da smo srečni. In če danes sedite v pisarni, se nasmehnite. To namreč ni najslabše, kar bi se vam lahko zgodilo! 🙂
ソース： ブライトサイド.ミー
