에어로모빌 3.0. – 하늘을 나는 자동차의 꿈이 곧 현실이 될 수 있습니다

Slovaško podjetje s 25 letnimi izkušnjami na področju razvoja osebnega vozila, ki lahko obenem tudi leti, je pred kratkim predstavilo četrto generacijo njihovega aeromobila. In sicer gre za model, ki je že zelo blizu serijske izdelave.

회사 sicer trenutno zaposluje 모든 것 12명, ampak so tako kot pri nas Pipistrel, pravi pionirji na tem področju in dobesedno orjejo ledino. Juraj Vaculik, vodilni mož podjetja, verjame, da se bo osebni transport s prihodom tega modela na trg za večno spremenil, obenem pa je mnenja, da mora transport postati bolj emocionalen in oseben in ne samo možnost, kako čim prej premostiti razdaljo od točke A do točke B. In kaj boljšega za takšen premik kot osebni avtomobil, s katerim lahko vozite tudi po avtocesti in dosegate hitrosti preko 160 km/h, ko pa ceste zmanjka ali postane ta preveč težavna pa preprosto razprete krila in se dvignete pod nebo.

Oblikoval ga je Stefan Klein, ki na projektu letečega avtomobila dela že od daljnega 1989, leta 2010 pa sta se združila s prej omenjenim inovatorjem Od takrat sta izdelala tretjo generacijo tega modela (aeromobil 2.5) za katerega sta že dobila zeleno luč za polete znotraj države, s četrto generacijskim letečim avtomobilom, pa sedaj opravljajo še bolj rigorozna testiranja in naj bi bil zelo blizu serijski proizvodnji. Nekje v naslednjih dveh letih bi tako na nebu lahko prvič zagledali to leteče čudo, čeprav obstaja majhna verjetnost, da bo kakšen zašel tudi na to stran alp.

Za vzlet potrebuje le 200 m piste, za pristanek 50

Z njim namreč primarno ciljajo na trge držav v razvoju, kjer je cestna infrastruktura slaba in nepovezana, aeromobil pa bi tako pomenil odličen kompromis med avtomobilom in letalom. Prednost vozila je tudi v tem, da potrebuje zelo malo zaleta za vzlet, samo 200 metrov, medtem ko za pristanek celo samo 50 metrov, zadostuje pa tudi samo ravnata površina. Gorivo se lahko dotoči na čisto vseh bencinskih postajah, ko so krila zložena.

See also

전기 이동성

전기 모터크로스: Dust Moto Model_1, 새로운 지평을 열다

160 km/h po cesti, 200 v zraku

Karoserija je izdelana ~에서 naprednih kompozitnih materialov, z nalogo ohranitve čim nižje mase, obenem pa vozilu zagotavljati za med letom zadostno mero trpežnosti. Seveda ne manjka ...도 아니다 Avtopilot, kakor tudi ne napredni sistem, ki po potrebi sproži padalo. V kabini so občutki zelo podobni tistim v kakšen ultra lahkem letalu ali celo Cesni, prostora pa je dovolj za dve odrasli osebi. Končna hitrost, ki jo lahko doseže na cesti je preko 160 km/h, v zraku pa okrog  200 kilometrov na uro. Kljub ogromnim meram in masi, pa naj bi na cesti v povprečju porabil le 8 litrov goriva na 100 km, v zraku pa slabih 2-krat toliko na uro letenja (15 l/h). Cene za zdaj ostajajo neznanka, vse glasnejše pa so govorice, da naj bi se cene gibale okoli 200 evrskih tisočakov.

Slovaki so se igrali tudi z idejo vertikalnega vzleta, vendar so jo opustili, ker bi za vzlet porabil preveč goriva. Verjamejo pa v njegovo uspešnost v državah s slabo prometno infrastrukturo kot so: večinski predeli Rusije, Kitajske in Afrike.

Notranjost je bolj kot tisti v osebnem avtomobilu podobna kabini kakšnega ultralahkega letala, prostora pa je za dve odrasli osebi.

또한 확인

2024년 최고의 스마트폰: 2024년 최고의 휴대폰을 선정했습니다.