"ฤlovekovo ลพivljenje je tisto, kar njegove misli naredijo iz njega." - Marcus Aurelius
Skozi zgodovino so se filozofi in preroki soglasno strinjali le o enem naravnem zakonu – zakonu vesolja, ki pravi, da postajamo to, kar mislimo.
To je najbolj nenavadna skrivnost. Zakaj nenavadna in zakaj je to skrivnost, v resnici pa ni skrivnost? Ta zakon so najprej razglasili nekateri stari modreci, kasneje pa se je ta ista skrivnost pojavila tudi v Bibliji. Paradoksalno je, da se je le zanemarljivo malo ลกtevilo ljudi nauฤilo in razumelo to skrivnost. Ta zakon je za veฤino ljudi ลกe vedno ostal skrivnost.
Marcus Aurelius, veliki rimski cesar, je rekel: “ฤlovekovo ลพivljenje je tisto, kar njegove misli naredijo iz njega.”
Benjamin Disraeli, eden najbolj znanih britanskih premierjev v zgodovini, je dejal: “Vse bo priลกlo, ฤe bo ฤlovek potrpeลพljiv. ฤe ima ฤlovek svoj cilj, ga bo dosegel. Niฤ se ne more upreti ลพelji, ki obstaja, da bi izpolnila svoj cilj.”
William James, veliki ameriลกki filozof in psiholog, je rekel takole: “Obnaลกati se moramo hladnokrvno, ฤutiti in delovati, kakor da je naลก cilj ลพe doseลพen. To stanje zavesti bo nedvomno naredilo povezavo s tem, kar ลพelimo doseฤi, in to bomo tudi dosegli ali postali. Ta obฤutek, da smo ลพe uspeลกni, da smo svoj cilj ลพe dosegli, bo postal vsakodnevna navada, zaradi katere se bomo poฤutili bolje in bomo veliko bolj prepriฤani vase in v to, kar poฤnemo. Toda res si moramo ลพeleti doseฤi svoj ekskluzivni cilj in zelo pomembno je, da hkrati ne ลพelimo tudi sto drugih stvari, ki niso povezane s trenutnim ciljem.”
“ฤe mislite negativno, bodo rezultati negativni, ฤe mislite pozitivno, boste dosegli pozitivne rezultate,” je menil Norman Vincent Peale.
George Bernard Shaw je dejal:“Ljudje vedno krivijo zunanje okoliลกฤine za to, kar so postali. Ne verjamem v nastanek okoliลกฤin. Ljudje, ki uspejo v danaลกnjem svetu, so tisti, ki iลกฤejo okoliลกฤine, ki jih ลพelijo, okoliลกฤine, ki jim ustrezajo, in ฤe jih ne najdejo, jih ustvarijo.”
Precej oฤitno, kajne? Postanemo to, kar mislimo.
Oseba, ki misli na konkreten cilj, ga bo slej kot prej dosegla, ker o tem aktivno razmiลกlja. In obratno. Oseba brez jasnega cilja, oseba, ki ne ve, kam jo vodi pot, katere misli so zato zmedene, ki ลพivi v stresu, v vsakdanjem strahu in tesnobi, si bo s tem ustvarila ลพivljenje, polno frustracij, strahov, stresa in skrbi. In ฤe o niฤemer ne razmiลกlja, bo postala niฤ.
Kakor sejemo, tako tudi ลพanjemo.
ฤloveลกki um je v veliki meri mogoฤe primerjati s kmeฤkim poljem. Zemlja daje kmetu veliko izbire. Na tej zemlji lahko seje, kar hoฤe. Zemlji je vseeno, kaj nanjo poseje kmet. Sam se odloฤa o tem.
Naลก um nam bo, kot kmeฤka njiva, vrnil tisto, kar smo posejali. Vseeno mu je, kaj bomo sejali. ฤe kmet poseje dve semeni, na primer eno koruzno in eno strupeno seme, ju lepo zaliva, pognoji, poskrbi za obe rastlini. Kaj mislite, da se bo zgodilo?
Polju je vseeno, kaj je kmet posejal. Ko bo ฤas, mu bo vrnil dve ฤudoviti rastlini, eno hranljivo in drugo strupeno. Kar smo torej posejali, bomo tudi ลพeli. To je dejstvo. Tega zakona ne moremo spremeniti in v vanj ne smemo dvomiti, ker je to preprosto naraven zakon. Ne moremo iti proti njemu. To je isto, kakor zakon gravitacije.
ฤloveลกki um je veliko bolj rodoviten, veliko bolj neverjeten in skrivnostnejลกi od kmeฤkega polja, vendar deluje popolnoma enako. Vseeno mu je, kaj vanj sadimo – uspeh ali neuspeh, ali posadimo konkreten cilj, vreden naลกih idealov in vrednot, ali zmedenost, nerazumevanje, strahove, stres, depresijo in vse druge negativne stvari. Kar smo si zasadili v mislih, se nam bo vrnilo.
Ob rojstvu v naลก um prihaja skupaj s “paketom pripomoฤkov”, ki nam jih je ลพivljenje namenilo brezplaฤno. Brezplaฤno! In stvari, ki jih dobimo brezplaฤno, ne znamo ceniti. Cenimo samo tiste stvari, za katere plaฤujemo. Res je. Tako paฤ funkcioniramo. Paradoksalno je, da je vse to resniฤno vredno. Neprecenljivo. Brezplaฤno smo dobili naลก um, naลกe telo, naลกa duลกo, upe, naลกe sanje, ambicije, inteligenco, ljubezen do naลกe druลพine, otrok … Vse to je neprecenljivo in brezplaฤno. Stvari, za katere damo denar, lahko kadarkoli zamenjamo.
ฤlovek lahko na neki toฤki izgubi vse in si znova ustvari bogastvo, kakrลกnakoli nesreฤa ga je zadela, kakrลกnikoli vetrovi ga bodo zlomili na poti do cilja – vse lahko naredi znova. ฤe naลกa hiลกa zgori do tal, jo lahko obnovimo. Ampak vseh teh ฤudovitih stvari, ki smo jih dobili brezplaฤno, ne moremo nadomestiti. Zato se odloฤite zdaj!
Naลก um je sposoben opravljati katerokoli delo, ki smo mu ga dali, vendar ga v praksi, namesto za velika dela, za doseganje naลกih velikih ลพivljenjske ciljev, uporabljamo za majhna dela, ki pomagajo drugim, da doseลพejo svoje cilj. Tistim, ki vedo, kam so namenjeni. Tistim, ki vedo, kaj naj storijo s svojim ลพivljenjem.
Odloฤite se zdaj, kaj si v resnici ลพelite!
Vse to poloลพite na papir in si v mislih posadite to seme. To bo najpomembnejลกa odloฤitev, ki jo boste sprejeli v ลพivljenju. Ali ลพelite uspeti na doloฤenem delovnem mestu, ali ลพelite obogateti, itd.? Vse, kar morate storiti je, da si v mislih posadite ta cilj, posadite ga globoko v vaลก um in dobro poskrbite zanj, da ne ovene. Bodite vztrajni in delujte v smeri tistega cilja, ki ste si ga zastavili in prej ali slej ga boste dosegli. To bo postalo resniฤnost.
Ne samo, da bo to zagotovo postalo resniฤnost, ampak sploh ni moลพnosti, da tega cilja ne bi dosegli. To je zakon! Tako kot zakon gravitacije. Vedno se lahko povzpnete na zgradbo in skoฤite dol, nazaj pa ne morete. Tako je tudi z vsemi drugimi naravnimi zakoni. Preprosto vedno delujejo!
Razmislite o svojem cilju v pozitivnem in sproลกฤenem smislu. V glavi si predstavljajte, da ste ta cilj ลพe dosegli. Za trenutek sprostite svoje moลพgane in si predstavljajte, doลพivljajte, kako poฤnete stvari, ki jih boste poฤeli, ko boste dosegli svoj cilj.





