Dea Eva는 두 명의 젊고 창의적인 영혼, Dea Kaker와 Eva Ferlan을 하나로 묶는 프로젝트입니다. 두 사람의 공동 활동의 시작은 2년 전으로 거슬러 올라갑니다. 두 사람은 공동 노력을 통해 매우 기능적이고 품질이 뛰어나며 시각적으로 매력적인 Kumi 커피 테이블을 만들었습니다. 인테리어 디자인과 제품 디자인에 있어 전문가들은 단순성과 다기능성을 강조하며, 현지에서 구할 수 있고 무엇보다 내구성이 뛰어난 고품질 소재를 사용합니다. 우리가 영원히 사랑에 빠질 수 있는데 왜 거래를 합니까?
Kako in kdaj sta se prekrižali vajini poti in kaj je privedlo do odločitve o sodelovanju?
Spoznali sva se na tečaju risanja, saj sva se obe pripravljali za sprejemne izpite. Povezalo naju je predvsem dejstvo, da sva se v tistem času obe soočali z enakimi težavami in strahovi, ter tako hitro postali zaveznici in zaupnici. V prvem letniku sva na oglasni deski zagledali objavo za Top ideje in se v trenutku odločili, da bi lahko pri natečaju sodelovali skupaj.
Kaj vaju navdihuje?
Navdih črpava iz vsega, kar naju obdaja, kar vidiva in doživljava. Meniva, da mora biti oblikovalec predvsem dober opazovalec. To pri sebi najbolj opaziva med procesom ustvarjanja, ko na dan pridejo dražljaji, ki so se nekoč, nekje vtisnili v podzavest.
Pri oblikovanju dajeta prednost predvsem enostavnemu, prečiščenemu in multifunkcionalnemu. Vama je tovrstni slog že od nekdaj všeč? Imata enako vizijo ali izhajata iz različnih perspektiv in se poiščeta nekje na sredi?
Pri oblikovanju stremiva k preprosti in spontani uporabi ter multifunkcionalnosti. Vsak element je dobro premišljen in ima natančno določeno nalogo. Najini pogledi so večinoma zelo podobni, drugače bi le stežka sodelovali. Kljub temu se najine ideje velikokrat prepletajo, različni pogledi pa ne vodijo v konflikt, temveč večinoma prispevajo k večji kakovosti končnega izdeleka.
Imata kakšnega domačega ali tujega vzornika oziroma vzornico?
Najini največji vzorniki so vsi tisti, ki so z vztrajnostjo in trdim delom dosegli, da v življenju počnejo tisto, kar jih zares osrečuje. Med Slovenci naj omeniva Niko Zupanc in Nika Kralja, oblikovalca, ki jima je s svojimi unikatnimi izdelki in filozofijo dela uspelo pritegniti pozornost svetovno znanih podjetij ter s tem uveljaviti svoje imen izven naših meja. Med tujimi vzorniki so to Ray in Charles Eames ter Tom Dixon.
Kakšne so vajine izkušnje z udeleževanjem razstav in natečajev?
Z natečajem Top ideje sva pričeli svojo pot, ki sva jo nadaljevali z udeležbo na Ambientovi razstavi, razstavi Čar lesa in Pop-up domu. Kot največji dosežek štejeva razstavljanje na Salone internazionale del Mobile v Milanu.
Meniva, da mora biti oblikovalec predvsem dober opazovalec.
Na kaj sta do sedaj na svoji še mladi profesionalni poti najbolj ponosni?
Ponosni sva na vse dosedanje delo, saj sva v vsako posamezno stopnjo procesa vložili veliko truda. Poleg mizice Kumi sva oblikovali še stojalo za časopise Fo ter kolekcijo vaz in svečnikov Pina.
Kakšna zgodba se skriva za Kumi?
To je bil najin prvi produkt, ki sva ga oblikovali in izdelali. Hoteli sva oblikovati klubsko mizico, ki je večfunkcionalna, nudi različne načine uporabe in je hkrati preprosta ter izčiščena. Mladi, ki se preselijo na svoje, so velikokrat omejeni s prostorom, ki ga imajo na razpolago. Želeli sva jim ponuditi alternativo, kos pohištva, ki postane eno s stanovanjem in ob tem omogoča izjemno uporabnost in dober izkoristek prostora. Uporabniku v grobem ponuja vsaj pet različnih načinov uporabe, ostalo pa je prepuščeno domišljiji vsakega posameznika.
Kakšna je po vajinem mnenju prihodnost slovenskega oblikovanja?
Težko je govoriti o nečem, kar se še ni zgodilo. Glede na trenutno stanje meniva, da bi bilo ključnega pomena povezovanje in sodelovanje mnogih nadarjenih in sposobnih posameznikov, česar pa v slovenskem prostoru kronično primanjkuje. Glede na trenutno situacijo je po najinem mnenju potrebno razmišljati predvsem v smeri, kako prodreti na tuje trge, Slovenija je žal (pre)majhen trg.
Kakšni so načrti za naprej? Ali nameravata ostati na domačih tleh ali tudi vaju, kot marsikaterega mladega slovenskega oblikovalca, privlači predvsem tujina?
Dea: Tujina je zame zelo mikavna, najbolj domač mi je Berlin, kjer sem že bila v sklopu študentske izmenjave in delovne prakse. Ko enkrat izkusiš delovno klimo, ki preveva študij v tujini, se je precej težko vrniti domov. V kolikor se bo ponudila priložnost, ne bom oklevala, priložnosti je namreč v tujini naprimerno več kot pa doma.
Eva: Načrtujem zgolj na kratek rok. Trenutno se veselim prakse v tujini, čaka pa me tudi pisanje diplomske naloge.
