Albert Einstein je dejal: ''Samo dve stvari sta neskončni: vesolje in človeška neumnost, ampak za vesolje nisem povsem prepričan.'' O čemer pa smo prepričani glede vesolje, pa je, da smo njegov neskončno majhen košček, pa vendar tudi vesolje v malem. Tudi naš planet, Zemlja, je le drobec v tem veličastnem mozaiku, katerega podobo nam omogočajo videti v vse večjem obsegu sateliti, teleskopi in sonde.
Ko se ponoči zazremo v nebo posuto z zvezdami, je kot bi domišljijo spustili z vajeti. Takrat do izraza pride naša duhovnost, takrat se zdi vse tu na Zemlji tako nepomembno in majhno. In dejansko je ko gledamo širše, zato če kje, se na tem mestu iluzija o naši (vse)mogočnosti razpoči kot milni mehurček.
CONSULTE MAIS INFORMAÇÃO: Os 20 melhores filmes espaciais de todos os tempos
Pa še nasvet. Na svet’ živi preveč ljudi, ki ga jemlje kot nekaj samoumevnega. Tu smo gostje, Terra si ne lastimo. In kot je logično, da pred odhodom ne razbijemo hotelske sobe, moramo biti enako, če ne še bolj, odgovorni do našega skupnega doma. Saj ne, da gredo lahko naši zanamci kam drugam.