Os gráficos seguintes combinam os dados estatísticos recolhidos até agora sobre a evolução do coronavírus Covid-19 e ajudam a compreender as suas características.
Ko se je na Kitajskem v mestu Wuhan decembra lani vse skupaj začelo, nihče ni pričakoval, da bo zadeva dosegla takšne globalne razsežnosti. Vsaj upali smo, da se to ne bo zgodilo. Koronavirus se je izkazal za veliko bolj “trdovratnega”, kot smo sprva mislili, piko na i pa je dalo dejstvo, da se ukrepi niso izvajali dovolj hitro oziroma so bili sprva premili.
V trenutku, ko nastaja ta članek, je po svetu uradno potrjenih 148.654 primerov okužbe, smrtnih žrtev pa je 5.547 (vir: worldometers.info). Ker o virusu ne vemo veliko, je pomembno, da smo stalno seznanjeni z novostmi in da razumemo statistične podatke. Le nanje se trenutno lahko zanašamo. Naslednji statistični podatki niso namenjeni širjenju panike. Želimo le, da bi ljudje te podatke melhor compreendido e assim lažje sprejeli situacijo, v kateri se ni znašla samo Slovenija, temveč ves svet.
Strmo povečanje števila okuženih
Kitajska je kot epicenter novega virusa še vedno med državami z največ okuženimi. K temu je pripomoglo predvsem počasno izvajanje ukrepov za zajezitev. Zato je tudi na grafu očitno vidno nenadno povečanje števila okužb v samo nekaj dneh. K sreči pa iz Kitajske prihajajo spodbudne novice, ki kažejo, da število na novo okuženih konstantno upada, veča se število ozdravelih. Za to so seveda zaslužni strogi ukrepi, ki so v vseh pogledih bili tudi nujni. Na žalost pa se je novo žarišče preselilo k naših zahodnim sosedom Italijanom.
Poznajmo vse simptome
Kdor redno spremlja nas ali druge medije, zagotovo ve, kateri so glavni simptomi okužbe z novim koronavirusom. Naslednja statistika prihaja iz Kitajske, kjer so na podlagi množice okuženih sestavili procentualno verjetnost simptomov. Daleč najbolj značilna s 87,9 % isso é povišana telesna temperatura, sledi pa ji suh kašelj com 67,7 %. Med drugimi simptomi najdemo še fadiga, nastajanje sluzi v grlu, oteženo dihanje, bolečine v mišicah in sklepih, vneto grlo, dor de cabeça, mrzlico, fraqueza ou vômito, zaprt nos e drisko.
Smrtnost na Kitajskem upada
Na grafu je dobro vidna smrtnost v odstotkih ob začetku okužb, ki pa je do konca februarja strmo upadla. To je vsekakor spodbudna novica. K temu je pripomoglo boljše razumevanje bolezni in njenega poteka, zato je medsebojno ozaveščanje ključnega pomena. Zdravniki so na podlagi izkušenj lahko bolje pomagali zbolelim. Ker se stanje pri njih umirja, so nekaj lastnih strokovnjakov že poslali v Italijo, kjer bodo s svojim neprecenljivim znanjem pomagali sosedom.
Najbolj so na udaru starejši in tisti s kroničnimi obolenji
Se španska gripa po koncu prve svetovne vojne zdesetkala predvsem mlade (predvsem vojake, ki so imeli zaradi hudih razmer na bojiščih zelo oslabljen imunski sistem), je novi koronavirus statistično gledano najbolj neugoden za starejše in kronično bolne. To pa nikakor ne pomeni, da gre za bolezen starejših. Huda oblika lahko doleti ljudi vseh starosti, k sreči pa so (vsaj zaenkrat) izvzeti otroci, mlajši od 10 let.
Covid-19 je hujši od sezonske gripe
Trenutno zbrani podatki (ti se lahko še spremenijo) kažejo, da je umrljivost pri sezonski gripi veliko manjša kot pri okužbi z novim koronavirusom. Če je ta pri gripi približno 0,2 %, je pri Covid-19 rahlo čez 2 %. Visok porast je viden pri ljudeh, starejših od 60 let, pri katerih je umrljivost 6%. Gripa je pri starostnikih usodna za okrog 1,4 % obolelih.
Novi koronavirus je v primerjavi z virusom gripe tudi bolj nalezljiv
Če primerjamo število potrjeno okuženih in število oseb, ki jih je ta oseba okužila, lahko sklepamo, da se novi koronavirus širi bolj kot virus gripe. V povprečju naj bi okužena oseba okužila od 2 do 3 dodatne osebe. Matematično gledano to ni najbolj ugodna situacija, saj po tem sistemu okužbe skokovito naraščajo. Iz slike je razvidno, da so ošpice še vedno med najbolj nalezljivimi boleznimi, a k sreči imamo zanje cepivo, medtem ko ga proti Covid-19 še čakamo.
Zakaj je strogo upoštevanje karantene tako priporočljivo
V tem času so najbolj na udaru zdravstveni delavci, ki morajo bedeti nad vsemi okuženimi. V primeru večjega števila obolelih s hujšim potekom je treba upoštevati tudi to, da lahko kaj kmalu zmanjka naprav za pomoč pri dihanju (respiratorjev). Domača karantena in prepoved druženja bosta, kot prikazuje zgornja krivulja, omogočili, da bo novih primerov manj in bodo za morebitne huje obolele zdravniki lahko pravočasno poskrbeli. Če bo število obolelih preveliko, zanje ne bo 100-odstotno poskrbljeno, kar seveda predstavlja veliko težavo. Glede na graf je razvidno, da bo zaradi tega kriza trajala malce več časa, bo pa ob upoštevanju strogih ukrepov število smrtnih žrtev neprimerljivo manjše.
Mais Informações:
nijz.com