Ao ler catálogos que oferecem viagens pela Austrália, sentimos um pouco de pena de Melbourne. Por causa das três grandes atrações do menor continente - a "mimada" Sydney, o paraíso subaquático da Grande Barreira de Corais e a rocha vermelha de Uluru - Melbourne é frequentemente esquecida.
A mesto nam zleze pod kožo počasi – med sprehodom po viktorijanskem downtownu ali ob oživljenem nabrežju reke Yarre ali ob skodelici kave flat white v eni od trendovskih kavarn na ulici Chapel Street. V zgodnjih devetdesetih je bil Melbourne precej neprijazno mesto do pešcev, potem pa so mestne oblasti povabile danskega arhitekta in urbanista Jana Gehla, da izdela študijo, s pomočjo katere bi mesto postalo bolj dostopno in prijazno prebivalcem in obiskovalcem. Gehl je poudaril, da je potrebno spremeniti predvsem javne površine, razširiti ulice in jih ozeleniti. Danes je Melbourne drugačno mesto. V skoraj štirimilijonskem mestu sta še vedno prisotna gneča in človeški živžav, ki ga lahko občutimo tudi v New Yorku, le da na južni polobli ni občutiti stresa ali strahu za lastno varnost. Široki pločniki, drevesne krošnje, prepoved vožnje v mnogih predelih in živahne kavarne na veliko veselje domačinov potrjujejo dejstvo, da je Melbourne eno od mest z najvišjo kakovostjo življenja. Zgodovino mesta spoznamo v muzeju Gold Treasury Museum, posvečenem zlati mrzlici, in v muzeju Immigration Museum, ki je posvečen priseljencem. Najpomembnejši dosežki umetnikov z vsega sveta visijo na stenah galerije National Gallery of Victoria, kjer je posebej zanimiv oddelek posvečen avstralski umetnosti. Po “visoki blondinki”, kakor Melbournčani imenujejo belo kavo na trgu Federation Square, ki deluje kot ogromno gledališče, obkroženo s steklom in jeklom, si privoščimo ogled viktorijanskih stavb, zgrajenih v sredini devetnajstega stoletja, med viškom zlate mrzlice. Ena največjih atrakcij, še posebej za otroke, je Melbournski akvarij (Melbourne Aquarium), odrasli in otroci pa se zabavajo ob ogledu interaktivnega Melbournskega muzeja, ki med drugim prikazuje tudi življenje aboriginov. Ker je mesto “obsedeno” s športom, si moramo vzeti nekaj časa tudi za ogled športnega muzeja Australian Gallery of Sport.
Para debaixo dos dentes
Opis kulinarične ponudbe mesta je nemogoče opisati v le nekaj vrsticah, poudariti pa moramo, da se lahko Melbourne pohvali z izredno razvito kulturo prehranjevanja, ki se ne kaže le v številu restavracij, ampak tudi v svetovljanski množici ljudi, ki kuhajo, se zabavajo, jedo in uživajo v pestri ponudbi gurmanskih užitkov, ki so jim namenjeni. V predelu Brunswick se nam zazdi, da se sprehajamo po tržnici Bližnjega vzhoda, okoli nas pa se bohotno razlega vonj egipčanskih, turških in iranskih sladic, prelitih z romantično vodo z vonjem po vrtnicah. Nekaj kilometrov stran bomo vstopili dobesedno v Malo Italijo, ki se nahaja okoli ulice Lygon v soseski Carlton. Tu bomo vedno ogovorjeni z besedico ciao, osvajalskim nasmehom in mamljivim vonjem bazilike, paradižnika in česna − “svete trojice” italijanske kuhinje. Najboljšo pico v mestu moramo poizkusiti v restavraciji Papa Gino, ki je prava institucija Male Italije. V Chinatownu v okolici ulice Little Bourke Street številno azijsko prebivalstvo pripravlja eksotične jedi, od enostavnih steklenih rezancev, do hrustljave pekinške race. Simbol azijske kuhinje v tem delu mesta je restavracija Flower Drum, ki je še posebej znana po pripravi race. Navdušenci nad japonsko kuhinjo bomo z veseljem zavili v restavracijo Kuni’s, kjer nam bodo postregli s svežim sušijem ali čudovito dišečim piščancem yakitori. V Evropo se vrnimo po ulici Lonsdale, ki je prav zares mala Grčija, saj ima Melbourne največje število grškega prebivalstva izven Grčije. Nekatere taverne imajo tudi zabavni program, če si mimogrede zaželimo metanja krožnikov ali plesanja sirtakija. Taverna Stalactites na vogalu ulic Lonsdale in Russell je prijazna družinska restavracija, ki po tretji uri zjutraj postane zbirališče lačnih obiskovalcev klubske scene.
Melbourne ima pestro kulturno življenje, a ko govorimo o dogodkih v mestu, moramo posebej omeniti januarski teniški turnir Australian Open, konjske dirke v novembru in dirko formule 1. Topot konjskih kopit, konjski udarci teniških igralcev in nešteto konjskih moči v bolidih formule 1 Melbournčane spravijo v ekstazo in v času omenjenih treh prireditev je življenje v mestu obrnjeno na glavo; pravzaprav gre za eno samo veliko zabavo. Konjska dirka Melbourne Cup je tako zelo pomembna, da jo obeležujejo kot praznik. Le kdo bi ob takšnih dogodkih pogrešal opero?!
vida noturna
V večernih urah lahko opazujemo mlade karieriste in ambiciozne umetnike, kako ob pijači zaključujejo bolj ali manj uspešen dan v Docklands, nekoč zanemarjeni ladjedelnici, ki so jo Avstralci uspešno prenovili. Docklands je postalo malo mesto z elegantnimi pisarniškimi prostori, minimalistično opremljenimi stanovanji, mednarodnimi restavracijami, galerijami in bari, ki privlačijo mlade in uspešne. V poznih večernih urah se odpravimo raziskovat številne melbournske stranske uličice, kjer se rojevajo novi trendi in kulturne smernice. Med številnimi galerijami so posebej zanimivi bari, ki so skriti v temnih uličicah, največkrat za vrati brez napisov, njihova notranjost pa je tako domiselna, da bi lahko bili že sami galerije. Najbolj zanimivi so Baroq House, Sister Bella, ki daje videz trgovine iz sedemdesetih, in Section 8. Če se ne moremo odločiti, ali bi se družili z modnimi obsedenci ali bogataškimi snobi, se napotimo v Courtin House, bivši sedež komunistične stranke, danes pa naslov, kjer delujejo trije klubi. V prvem delu, imenovanem Cookie, se družijo mladi poslovneži, poleg glasbe pa si lahko privoščijo tudi tajsko hrano in pijačo v baru, ki spominja na ogromno knjižnico. Nadstropje više je klub Toff in the Town, poln separejev in z glasbo, ki se razteza od ciganske harmonike do oglušujoče glasnega metala. Najvišje nadstropje je kinodvorana Rooftop Cinema, kjer lahko občudujemo filmske klasike in s plastičnih stolov ob odličnem koktajlu opazujemo mesto pod seboj.
