Borut Benedejčič, de 33 anos, organizou e projetou muitos jardins em nosso país e no exterior. Depois de terminar seus estudos, adquiriu conhecimentos adicionais sobre organização de jardins ornamentais, arboricultura e organização de parques e jardins na Itália e na Inglaterra. Para o jardim cársico de Pepin
Borut Benedejčič, de 33 anos, organizou e projetou muitos jardins em nosso país e no exterior. Depois de terminar seus estudos, adquiriu conhecimentos adicionais sobre organização de jardins ornamentais, arboricultura e organização de parques e jardins na Itália e na Inglaterra. Para o jardim cársico de Pepin je na drugi najpomenbnejši hortikulturni razstavi v Veliki Britaniji, Hampton Court Palace Flower Show, prejel najboljšo oceno in zlato medaljo v kategoriji malih vrtov. Ljubezen do Krasa mu predstavlja neusahljiv vir inspiracije pri njegovem ustvarjanju majhnih oaz miru in lepote.
Ali Slovenci dosti krat posežemo po strokovni pomoči pri urejanju vrtov?
Vrtnarjenje in urejanje vrtov je zelo povezano z ekonomsko močjo prebivalstva neke države. Slovenci žal nimamo velike zgodovine grofov, plemičev, ki so si takrat edini lahko privoščili vrtove. Na zahodu je tovrstna dejavnost veliko bolj razvita in ima že dolgoletno tradicijo. Je bolj prestižne narave. Hortikulturno nismo prav zelo ozaveščeni. Tovrstna kultura se pri nas razvija v zadnjih petnajstih letih. A vedno več je ljudi, ki jim urejen vrt pomeni veliko in jim predstavlja podaljšek njihovega bivalnega prostora. Ker si priznajo, da o rastlinah ne vedo kaj veliko oziroma za urejanje vrta preprosto nimajo časa, pokličejo strokovnjake na pomoč.
Obstajajo trendi v urejanju vrtov?
Zadnje čase prihajajo v ospredje naravne, organske oblike. Uporabljajo se naravni materiali kot so kamni, terra cotta, les brez zaščite, tako da pridobi neko patino… Na drugi strani pa je nek moderni minimalizem. Enostavne linije, neprezahtevne kreacije. Vrt je potrebno vedno gledati tako, da ko ga enkrat končamo, ga bomo morali tudi vzdrževati. Če zahtevna kreacija ni pravilno vzdrževana, ne pride do izraza v prihodnosti in s tem avtor vrta ni dosegel nič. To se največkrat zgodi na javnih površinah.
Obstajajo neke ”in” rastline?
Pri kreaciji vrtov niti ne. Obstajajo pa neke stalnice. Pušpanj je že od dvanajstega stoletja naprej prisoten pri urejanju vrtov. Nekaj časa je imela bolj žalosten pridih. Naše babice so ga imele za pogrebno rastlino. Zadnjih pet let pa se je izkazal za izjemno strukturno rastlino, ki se jo uporablja v različnih zasaditvah, ki raste tako v senci, pol senci kot na soncu.
Kako si sami lahko uredimo svoj vrt?
Prvo pravilo je, da ne kompliciramo pri ureditivi vrta. Manj je več. Konstantno menjanje rastlin in ureditve vrta po modnih muhah ne upoštevajoč klime in pogojev, ki jih imamo na vrtu se nam dolgoročno finančno ne obrestujejo. Včasih je veljalo, da je prestižno najeti strokovnjaka za urejanje vrta. A če trikrat ali štirikrat poskušamo sami urediti vrt nas lahko to stane več, kot če bi že prvič poklicali strokovno pomoč, ki nam je vedno bolj dostopna.
Kako potekajo priprave na mednarodno tekmovanje?
Na rastavo Kraljevega društva moraš biti nominiran. Sodelovanja na razstavi si ne moreš kupiti. Za Pepin vrt smo imeli šestinštirideset ton materiala, ki smo ga morali prepeljati v London. Vrt smo morali postaviti tako, kot da tam stoji že dvesto let. Prikazali smo pročelje tipične kraške hiše, navodnjavanje s kraško šterno… Bili so zelo začudeni kako pametno in ekološko rešitev smo našli za navodnjavanje vrta znotraj naše tradicije. Vse rastline ki smo jih zasadili so bile samonikle in tipične za Kras. Postavili smo tudi kraški suhozid iz apnenca brez uporabe veziva. Vse to smo postavljali štirinajst dni.
Kaj pa prihodnji projekti?
Vsakih deset let se zgodi največji hortikulturni dogodek na svetu Floriada. Leta 2012 se bo petič zgodila na Nizozemskem. Razstavo, ki bo potekala od aprila do oktobra, bo obiskalo preko dva milijona ljudi. Na le tej se bo predstavilo štirideset držav in bili smo izbrani, kot uradni zastopniki Slovenije. Projekt se imenuje Edinstven pozabljen kraški park. S tem projektom želimo opozoriti na vprašanje ohranjanja kulturne in naravne dediščine. Izpostavili bomo tudi biodiverziteto rastlin in živali v Sloveniji. Pozabljen park pa je zaradi tega, ker v Sloveniji dajemo premalo poudarka na zaščito kulturne dediščine. Malo ljudi je obveščenih o tem, da se je večina Krasa v zadnjih desetih letih zarasla. Tako se izgublja rastlinka pestrost in vse kar je človek ustvaril skozi stoletja na tem področju kot so pastirske steze, griže,… Vsekakor bomo po svojih najboljših močeh zastopali Slovenijo, a priprave so naporne in so že v teku, saj je tako velik projekt tudi zelo velik finančni zalogaj.
Kam naj se odpravimo po navdih za postavitev pristnega kraškega vrta?
Na Krasu imamo veliko odličnih izletnih točk. Tipična kraška vasica Pliskovica ima že dobro razdelano turistično ponudbo. Poleg mladinskega hotela se lahko odpravimo do sirarja in vidimo, kako so sir izdelovali naši dedki in babice. Lahko se posladkamo z domačim medom pri obisku čebelarja in spotoma vidimo, kaj počnejo kamnoseki. Zelo zanimiv je Ferarijev vrt v Štanjelu, v Kobdilju je zelo lep vrt Raj pod kostanji. Na italiljanski strani se lahko ustavite v parku Carsiana pri Zgoniku. V Dutovljah pa si lahko v živo ogledate ponovno postavitev Pepinega vrta.
