V svetu, ko je možno študirati na drugem koncu planeta, se dobesedno čez noč odseliti na drugo celino ali se odločiti, da bomo nedoločeno število mesecev potovali, se pod temi pogoji ne spreminjajo le romantične zveze, temveč tudi prijateljstva. Kako jih ohraniti v tem norem tempu življenja? Eden od trikov je, da se zavedaš, da je pomembno, da svoje prijatelje kdaj pokličeš, ne pa jim samo pišeš.
Iz pisem smo ljudje prešli na telefonske klice, iz telefonskih klicev na tekstovna sporočila, danes je vedno bolj v trendu to, da enostavno ohranjamo preko všečkov in sledenju na družbenih omrežjih. In zato je pomembno, da svoje prijatelje kdaj pokličeš, ne pa jim samo pišeš. Skoraj vsi, z redkimi izjemami, smo sužnji vedno hitrejšega tempa življenja. Prosti čas za nas same in za utrjevanje vezi z dobrimi prijatelji nam postaja tuje. Po drugi strani pa vse več časa »zapravimo« z gledanjem v telefon, »scrollanjem« v neskončnost in neprestanim dopisovanjem z drugimi ljudmi.
Morda je čas, da poskušamo zgraditi drugačen pristop do povezovanja drug z drugim. Namesto, da si ves čas v kontaktu s svojimi prijatelji preko tekstovnih sporočil (kar vključuje tudi vse možne oblike komuniciranja na družbenih omrežjih), jih večkrat pokliči – če ne živite daleč stran, je še boljša ideja, da se večkrat dobite v živo in skupaj preživite kakovostne trenutke (seveda, ko je to mogoče).
Neprestana povezanost preko družbenih omrežij in tekstovnih sporočil nam da občutek, da ohranjamo prijateljstva, kar je do neke mere res, se pa lahko hitro ujamemo v past in ta prijateljstva ohranjamo na zelo površinski ravni.
Pristni in globoki odnosi, ki nas kot ljudi osrečujejo, ne potrebujejo zgolj pretok informacij, temveč za svoj obstoj rabijo prav posebne pogoje: escuta activa, zanimanje za zgodbo našega prijatelja brez motečega pisanja telefona, predanost in čas za drugega.
