歌德曾经说过，记忆就像在灰烬下闷烧的火花，但当你展开它们时，它们就会一次又一次地复活。没有记忆，学习能力也将毫无意义，因为我们将无法记住所学的内容。如果您认为我们大脑中的记忆以数据形式存储在工作记忆或硬盘上，那么您就错了，因为虽然计算机将信息存储在特定位置，但大脑将同一事物的记忆片段存储在不同位置不同的目的。当我们回忆起一段记忆时，来自大脑各个部分的神经冲动会将这些记忆碎片组合成一个有意义的整体。但为什么我们会（重新）存储一些记忆，而另一些则被“黑洞”吞噬呢？
一段回忆 najpogosteje ločimo glede na njegovo trajanje. Najpogostejša delitev je delitev na senzornega, kratkoročnega in dolgoročnega, kar nam že da delni odgovor na prej zastavljeno vprašanje. In medtem ko je senzorni spomin neposredna sled dražljajev, ki prihajajo kot po tekočem traku in jih velik del zato zavrne, pa tisti, ki preživijo prvi ”test”, končajo v čakalnici, ki ji pravimo kratkoročni spomin. Ta nosi vse podatke, o katerih ta trenutek razmišljamo in se jih zavedamo, kot procesorju pomaga RAM, pa tej vrsti spomina pomagajo asociacije. Gre za nekakšno postojanko za informacije, ki jih po predelavi in po tem, ko jih več ne potrebuje, pošlje v dolgoročni spomin.
阅读更多： 6个人拥有科学无法解释的真正“超能力”
Toda tudi kratkoročni spomin (na primer znanje telefonskih številk na pamet) ni vedno na poti v dolgoročnega. Zakaj je tako, izveste z ogledom poučnega videoposnetka, ki vam poljudno razloži, kako deluje naš spomin in zakaj stvari pozabljamo.
