María José Gajate Molina——插画家的一生旅行家

City Magazine: Berlinski betahouse vas je povabil na izmenjavo. Kaj vam je prinesla ta izkušnja?
María José Gajate Molina: Bilo je zelo zanimivo biti v drugem co-working prostoru, in to v drugi državi. Sama sem dve leti delovala v podobni organizaciji Utopic_Us v Madridu. Tako je prišlo do petnajstdnevne izmenjave. Vedno je zanimivo in navdihujoče videti delo drugih. Imeli smo možnost pokazati svoje delo ljudem, ki tam delajo, sodelovali smo pri različnih delavnicah, kot je na primer sitotisk … Raziskovali smo Berlin in njegovo zgodovino, se družili in stkali mnoga prijateljstva. Iz tega je nastalo sodelovanje z Libracos. Pomagala sem prijateljici, ki ročno izdeluje knjige. Naredila sem ji ilustracije in prelom, sedaj pa pripravljamo tudi nove skupne projekte.

城市杂志： Kdaj ste začutili, da boste svet gledali skozi prizmo ilustracije?
María José Gajate Molina: Risati sem začela že zelo zgodaj. Ko sem bila stara dve ali tri leta. Od takrat nenehno nekaj rišem. Že kot otrok sem sanjala, da bom umetnica, in življenja si drugače ne morem niti predstavljati.

“Rada si umažem roke z barvo, tako da umazanih rok ne bi nikoli mogla zamenjati za tablični računalnik.”

城市杂志： Podpisujete se kot Mariajo Ilustrajo. Zakaj?
María José Gajate Molina: Je igra besed v španščini. Ime mi je María José, vendar me vsi že celo življenje kličejo Marijajo. Ilustrajo seveda izhaja iz ilustratorke in še rima se po vrhu. Ime je igrivo, tako kot jaz in moje delo. Mislim, da se to vidi tudi na mojih ilustracijah. Je preprosto zabavno ime.

城市杂志： Kaj je ”tisto nekaj”, kar mora imeti ilustrator?
María José Gajate Molina: To prihaja od znotraj. Vsi lahko rišemo, vendar umetniška čutnost je nekaj, kar nosi vsak posameznik v sebi. Nikoli ne bi mogla biti zdravnica ali raziskovalka. Verjetno je to odvisno od tega, katero stran možganov bolj uporabljam.

城市杂志： Lahko združujemo tradicionalno ilustracijo z novimi tehnologijami?
María José Gajate Molina: Seveda lahko, vendar sama ne maram računalnikov. Jih ne razumem in oni ne razumejo mene. Rada si umažem roke z barvo, tako da umazanih rok ne bi nikoli mogla zamenjati za tablični računalnik. Seveda pa ne zanikam, da mi je tehnologija tudi v veliko pomoč. Takrat ko moram svoje risbe prenesti v digitalni svet, mi še kako pride prav.

城市杂志： Je dovolj prostora v tem svetu za ilustracije?
María José Gajate Molina: Seveda. V tem svetu je prostora za vse. Pred nekaj dnevi sem v trgovini kupila konzervo paradižnikov, ker se mi je ilustracija paradižnikov zdela zelo ljubka. Vizualna sporočilnost je danes in bo tudi v prihodnje ostala zelo pomembna. Sama zelo rada uporabljam akvarele in barvice. V zadnjem času pa posežem tudi po kolažih. Zelo rada kombiniram različne tehnike med seboj. Seveda pa izdelujem tudi priročne vsakdanje predmete. Vse od majic do skodelic, potiskanih z mojimi ilustracijami … Važno je, da moje ilustracije zaživijo v vaših življenjih.

城市杂志： Postal Art Form Bath. Vaš novi projekt. Kaj se skriva za njim?
María José Gajate Molina: V Bath sem se preselila, da bi dokončala študij grafične komunikacije. Tako se mi je porodila zamisel o novem projektu. Kamorkoli odpotujem, ne glede na dolžino potovanja, svoji družini pošljem razglednico. V Bathu bom ostala leto dni. Tako se mi je porodila zamisel, da bi pošiljala svoje ilustracije ljudem, ki mi nekaj pomenijo. Živimo v času, ko smo skorajda pozabili pisati s pisalom. Tudi ko kam gremo, z ljudmi komuniciramo elektronsko. Pismo, razglednica, na roke napisano sporočilo … pa imajo poseben čar. Tako bom ročno izdelala svoje motive in jih poslala različnim ljudem. Skupaj jih bom povezala tako, da bodo objavili prejeto pismo in občutke, ki so jih imeli ob prejetju le-tega, preko Facebooka. Tako bodo skupaj pomagali napisati zgodbo Razglednice iz Batha. V Bathu se bom prepustila dogodkom in se kar se da največ naučila. Imam veliko željo ilustrirati otroško knjigo in vem, da jo nekega dne tudi bom.