コンサート：ドイツ、ミュンヘンの貴族ポップ貴族ブライアン・フェリー

Bryan Ferry と ブライアン・イーノ sta v začetku sedemdestih vodila skupino Roxy Music, ki je zhajajoč iz art-rocka poznih šestdesetih fascinirala glasbeno sceno s svojim glamurjem, pop-artom in avantgardo, ki jih je ločevala od vseh ostalih. Oblečeni v bizarne, a stilne kostume so igrali art-rock, ki je vseboval elemente avant-rocka in popa. Leta 1983, na vrhuncu uspehov in priljubljenosti, je Bryan Ferry razpustil skupino in nadaljeval solo kariero.
Že od svojega zgodnjega začetka v skupini Roxy Music v začetku sedemdesetih, je Bryan Ferry eden od najbolj inovativnih pevcev v popularni rock glasbi. Njegovo petje se odlikuje z originalnim, sproščenim zvokom – poje elegantno kot Frank Sinatra, ima karizmo Gainsbourga in intenzivnost Johnnyja Raya. Kakovostna niansa glasu, elan in nekoč ultra moderna izvedba, oplemenitena s posebnim patosom, je Ferryja že od nekdaj zaznamovala kot specifično pop ikono v kasneje njegovi solo karieri. Njegov slog je specifičen tudi po temu, da je zaobjel več načinov petja – od francoskega šansona, do klasičnega prepevanja in interpretacije ostrega hard rocka.

続きを読む： 英国最大のロック詩人モリッシーがリュブリャナにやってくる

See also

イベント

ユーロパークは音楽と子供向けプログラムで創立 24 周年を祝いました

V prvi polovici sedemdesetih je Bryan Ferry posnel uspešno serijo agresivnih, modernih opojnih pesmi, med njimi tudi svoji najljubši pesmi “Shame Shame Shame” と “Let’s Stick Together” avtorja Wilberta Harrisona.
Prav tako natančen pri delu z Roxy Music, je Bryan Ferry uspel genialno vzpostaviti napetost med melodramatičnostjo in hrepenenjem. Njegove številne najboljše in najbolj znane skladbe opisujejo osamljenega, izoliranega romantika, hkrati pa od nekdaj velja za eno največjih ikon med t. i. “lomilci ženskih src”.
Njegova najboljša glasbena dela so predstavljena na nekaj njegovih samostojnih albumih, med njimi sta “Boys And Girls” (1985), “Bete Noire” (1987) と “Taxi” (1993). Poznamo ga po pesmih, kot so “Slave To Love”, “Don’t Stop The Dance”, “Is Your Love Strong Enough” と “Make You Feel My Love”. Lani se je Ferry vrnil s petnajstim albumom “Avonmore” (2014), ki ga lahko brez primerjamo z njegovimi najopaznejšimi avtorskimi stvaritvami iz osemdesetih let.