INmusic, ki je od ponedeljka, 23. junija, pa vse do četrtka zjutraj utripal v osrčju zagrebškega jezerca Jarun, je postregel s presežki, ki so povsem zasenčili nekatere manj pompozne malenkosti, in z blatno kopeljo navdušili najbolj pustolovske oboževalce odlično izbrane glasbe.
Čeprav nas je mnoge skrbela vremenska napoved, se po prihodu na NO festival de música, ki je letos doživel že deveto izvedbo, rahla nervoza povsem razblini. Jasno je, da nas vse čakajo trije brezskrbni dnevi, polni mladostnih norosti, festivalskega vrveža, ki po prihodu domov še dolgo ostane v spominu, in enkratnih glasbenih doživetij. Okoli 70 tisoč obiskovalcev, kakor so sporočili organizatorji, je tako med 23. in 25. junijem, nekateri le za večer ali dva, zaužilo polnovredno dozo najrazličnejših glasbenih žanrov.
Festival so na glavnem odru odprli Jam Ritual, enkratne The Fratellis, Crystal Fighters, Foas in druge pa se je z jarunskega Otoka Mladosti slišalo na sosednji Otok Trešnjevka, kamor so po 100 metrov dolgi, posebej za festival narejeni brvi, stopicljali prebivalci CampIN-ga, ki je letos prvič dobil svoje mesto na otočku. »Prišli smo že v nedeljo, ostali bomo do konca, kolikor je kemp odprt, šest dni. Par šotorov imamo ob plaži, super je, ker se lahko kopamo, pa še muzika se dobro sliši,« nam je povedala Avstrijka Sarah, ki je najbolj čakala na program drugega dne. Nedvomno je izstopal odlični in težko pričakovani dvojec The Black Keys, pred katerimi se je v prvi vrsti gnetlo mlajše občinstvo, medtem ko so starejši dobro uro in pol dolg koncert z užitkom poslušali za večtisočglavo množico, še poprej pa so tempo vzdrževali Gatuzo e Flogging Molly, ki so dan pred koncertom v Sloveniji v Zagrebu zakrivili pravo irsko veselico, Wolfmother, Bombay Bicycle Club, iz domačih vrst pa se je ob spremljavi slovenske himne predstavil tudi naš N'toko.
Ob dobri hrani in dežju v zadnji dan
Če nismo kar med koncertom najljubšega benda prigriznili kaj slastnega, smo po koncertu pred stojnicami z wok rezanci, mehiškimi taquitosi, s čevapčiči, hot dogi in drugo, ob polnoči najbolj zaželeno hrano, stali v dolgi vrsti lačnih ust. Toda ta čas smo z lahkoto izkoristili za klepet, podoživljanje koncertnih občutkov, mnoge pa so premamili ostali plesni in sproščujoči kotički. Ljubljančan Jaka, ki je s punco vse tri festivalske dni preživel v avtu, je bil navdušen nad Silent Partyjem v INteatru, še ena družbica iz naših krajev pa je med nočnim nalivom uživala na Balkan Partyju v avtobusu iz filmske scene Ko to tamo peva.
Zdi se, da je deževni zadnji dan festivala pregnal le redke, bodisi zaradi poplave v šotoru bodisi zato, ker čez dan niso imeli kaj početi. Tudi poletno toplo ni bilo ravno, toda vreme se nas je malce usmililo in dež je pojenjal. Tako so številni obiskovalci blato izkoristili za zabavo ali za nepogrešljivo fotografiranje bo gležnjev blatnih čevljev, ki so jih delili na najrazličnejših družabnih omrežjih. Na Hidden Stageu so to pot slovenske barve zastopali The Canyon Observer e Your Gay Thoughts, ki jim je bila publika nekoliko manj naklonjena, predvsem pa so jih zasenčila velika glasbena imena. Glavni oder je namreč pripadal s pisanostjo odeti zasedbi MGMT in sijajnim duendes, ki so napovedali, da se znova vidimo prihodnje leto.
Kaj se obeta za okrogli deseti jubilej, seveda še ni znano, pa vendarle – če bo za nepozabno vzdušje, tako kot letos, poskrbljeno na vsaj devetih prizoriščih, med katerimi sta izstopala tudi naelektreno plesno sanjarjenje v gozdičku Šuma Striborova in Nissan Juke Box, na katerega je trikrat na dan prihrumela hipijevska druščina Dukes Box, se stlačila v majhen kombi in špilala priredbe, se zagotovo vidimo čez leto dni.
