Kreatin je eden najbolj temeljito raziskanih prehranskih dodatkov na svetu. Kljub temu pa ga še vedno spremlja oblak dezinformacij, ki segajo od popolnoma absurdnih do tistih, ki vsebujejo le drobec resnice. V svetu prehrane in fitnesa se miti pogosto napajajo iz majhnih polresnic, ki jim družbena omrežja dajo neustavljiv zagon. A čas je, da pogledamo dejstvom v oči: kreatin ni le izjemno varen, ampak tudi eden najučinkovitejših dodatkov za pridobivanje mišične mase in izboljšanje športne zmogljivosti. Pa si poglejmo, kaj o največjih zablodah pravijo strokovnjaki za športno prehrano.
Mit št. 1: Kreatin je prikrit steroid
To je brez dvoma eden najbolj trdovratnih mitov, ki pa ne bi mogel biti dlje od resnice. Kreatin absolutno ni steroid. Zmeda izvira predvsem iz nesrečnega tajminga: kreatin je med fitnes navdušenci postal izjemno priljubljen v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja, prav v času, ko je bila tema anabolnih steroidov v medijih najbolj vroča.
S kemijskega stališča sta si ti dve snovi popolnoma različni. Steroidi so sintetična zdravila, zasnovana za posnemanje hormonov, kot je testosteron, in jih zagotovo ne boste našli na policah lokalne trgovine z živili. Kreatin pa je povsem naravna spojina, sestavljena iz osnovnih aminokislin. Najdemo ga v povsem običajnih živilih, kot so rdeče meso, piščanec in jajca. Zakaj torej vsi posegajo po dopolnilih? Ker bi za priporočeni dnevni odmerek petih gramov morali vsak dan pojesti več kot pol kilograma rdečega mesa. Visokokakovostni dodatek v prahu je zato preprosto bolj praktična in elegantna izbira.
Mit št. 2: Zaradi kreatina boste izgubili lase
Ta teorija se v zadnjem času znova vztrajno pojavlja na družbenih omrežjih, kjer vplivneži radi zbirajo oglede s strašenjem pred plešavostjo. Izvor tega mita tiči v zelo majhni študiji iz leta 2009, ki je spremljala igralce ragbija med jemanjem kreatina. Raziskovalci so opazili povišanje ravni hormona dihidrotestosterona (DHT), ki je povezan z moško plešavostjo pri genetsko nagnjenih posameznikih. Vendar pa je ključno dejstvo to, da omenjena študija sploh ni merila dejanskega izpadanja las!
