MQ-72C je med preizkusom na letališču Huntsville Executive v Alabami brez človeškega posredovanja obšel simulirano zaporo zračnega prostora.
2
Programska oprema Hivemind podjetja Shield AI analizira podatke dveh senzorjev LiDAR in elektro-optične kamere za prepoznavanje terena in izogibanje oviram.
3
Operaterji so prek satelitske konstelacije Starlink podjetja SpaceX helikopter nadzorovali z razdalje 112,6 km (70 milj), izven neposredne vidne linije.
4
Airbus načrtuje sprednja dvižna vrata za hitrejše natovarjanje; testi v vetrovniku in poleti s temi vrati so predvideni okrog leta 2029 ali 2030.
Pri podjetju Airbus so z modelom MQ-72C Lakota Connector predstavili večtonski vojaški helikopter, ki povsem samostojno vzleta, se izmika sovražnim območjem in dostavlja strelivo na bojišče, pri čemer ga je mogoče upravljati z navadno tablico znamke Samsung.
Umetna inteligenca v zraku: Hivemind, senzorji in sateliti Starlink
Nedavni preizkusi na letališču Huntsville Executive v zvezni državi Alabama so dokazali, da MQ-72C ni zgolj preprost brezpilotni letalnik, ki slepo sledi vnaprej začrtanim koordinatam GPS. Ko so inženirji med poletom simulirali nenadno zaporo zračnega prostora, se helikopter ni ustavil niti ni panično čakal na navodila s tal. V delčku sekunde je samostojno izračunal optimalno obvozno pot in brez kančka človeškega posredovanja obšel nevarnost.
Foto: Airbus
Za to digitalno bistrost skrbi napredna programska oprema Hivemind, ki so jo razvili strokovnjaki pri podjetju Shield AI. Algoritem ves čas analizira podatke iz dveh naprednih senzorjev LiDAR (eden motri prostor spredaj, drugi zadaj) ter elektro-optične kamere na nosu zrakoplova. Ta kombinacija senzorjev omogoča, da helikopter v realnem času prepoznava teren, se izogiba oviram in povsem avtonomno lebdi ali izvaja standardne letališke manevre.
Najbolj osupljiv del celotne zgodbe je komunikacijska povezava. Ukazi in nadzorni podatki so potovali prek satelitske konstelacije Starlink podjetja SpaceX. Operaterji so helikopter brez težav nadzorovali z razdalje kar 112,6 km (70 milj), torej daleč izven neposredne vidne linije. Airbusov predstavnik Jaysen Yochim je potrdil, da za vodenje niso potrebovali gromozanskih poveljniških centrov, temveč zgolj običajno komercialno tablico, namesto upravljanja z velikih poveljniških postaj.
Foto: Airbus
Od zanesljivega H145 do brezpilotnega delovnega konja
Tehnološka osnova novega zrakoplova je preizkušeni UH-72B Lakota, vojaška izpeljanka izjemno priljubljenega dvomotornega modela Airbus H145. Preobrazba v pravega tovornega delovnega konja pa prinaša precej korenite spremembe. Bojišče namreč ne potrebuje udobnih sedežev in estetskih oblog, temveč neusmiljeno hiter ter učinkovit pretok zalog.
Airbus zato načrtuje vgradnjo posebnih sprednjih dvižnih vrat, ki bodo omogočila prehodno kabino za izjemno hitro natovarjanje in razkladanje tovora. Prve faze načrtovanja in predhodna testiranja so že zaključeni, zahtevnejši testi v vetrovniku in poleti s temi vrati pa so predvideni okrog leta 2029 ali 2030. Gre za strateški odgovor na prihodnje logistične izzive, kjer klasični transportni pristopi ne bodo več zadoščali.
Foto: Airbus
Poveljnik 101. zračno-desantne divizije, generalmajor David Gardner, je izpostavil zapletenost prihodnje logistike ob prihodu hitrih zrakoplovov z nagibnimi rotorji programa FLRAA (kot je prihodnji Bell V-280 Valor oziroma MV-75). Klasični helikopterji, med katere sodi tudi MQ-72C s potovalno hitrostjo okoli 240 do 250 km/h (130 do 135 vozlov), se s takšnimi hitrostmi ne morejo primerjati:
»Nekaj stvari lahko naložimo v helikopter, nekaj lahko obesimo podnj. Vendar ne moremo tovoriti težke opreme, ki visi pod zrakoplovom, če ta leti s hitrostjo približno 463 km/h (250 vozlov) na razdalji 805 km (500 milj). Pod takšnimi pogoji Humveejev preprosto ne moremo obesiti spodaj.«
General se je s temi številkami navezoval na zmogljivosti prihajajočih nagibnih rotorjev, ki zaradi aerodinamike pri hitrosti 463 km/h (250 vozlov) ne morejo prevažati visečega tovora. To pomeni, da bo morala vojska tovor zložiti v notranjost ali pa uporabiti namenske avtonomne tovorne helikopterje. V tej tekmi se poleg Airbusa potegujejo tudi drugi tekmeci z avtonomnimi različicami helikopterjev Sikorsky UH-60 Black Hawk, Leonardo AW139, Bell 505 in celo Robinson R66.
Foto: Airbus
Odstranitev pilota iz kabine pomeni neizprosen vojaški pragmatizem, saj ob dostavi goriva ali streliva v nevarna območja tveganje človeških življenj ni več upravičeno. Uradna cena avtonomnega paketa še ni razkrita, a glede na to, da osnovni UH-72 stane med 8 in 10 milijoni evrov (približno 9 do 11 milijonov dolarjev), bo napredna različica z umetno inteligenco hitro presegla 15 milijonov evrov, polno operativnost pa je pričakovati okrog leta 2030.
Komu je namenjen Airbus MQ-72C Lakota Connector in kako se upravlja?
Namenjen je vojaški logistiki, predvsem dostavi zalog, kot sta gorivo in strelivo, na nevarna območja brez pilota v kabini. Programska oprema Hivemind mu omogoča samostojno letenje in izogibanje oviram, operaterji pa so ga med preizkusi nadzorovali z običajno tablico Samsung prek povezave Starlink z razdalje 112,6 kilometra.
Koliko bo stal avtonomni helikopter MQ-72C?
Uradna cena avtonomnega paketa še ni razkrita. Osnovni UH-72 po članku stane med 8 in 10 milijoni evrov, za napredno različico z umetno inteligenco pa članek ocenjuje, da bo presegla 15 milijonov evrov.
Kdaj naj bi bil MQ-72C polno operativen?
Polno operativnost je po članku pričakovati okoli leta 2030. Zahtevnejši testi v vetrovniku in poleti z načrtovanimi sprednjimi dvižnimi vrati za hitrejše natovarjanje in razkladanje so predvideni okoli leta 2029 ali 2030.
Debata v živo·3 odzivov·3 FAQ·0 komentarjev
Za pošiljanje se brezplačno prijavite — vnos vam shranimo
