Večina ljudi meni, da je vrhunec sodobnih jezikovnih modelov pisanje vljudnih elektronskih sporočil, povzemanje predolgih sestankov ali ustvarjanje slik mačk v vesoljskih oblekah. Toda podjetje Anthropic je pravkar dokazalo, da njihov model Claude počne nekaj neprimerno bolj fascinantnega: samostojno brska po gradnikih življenja in odkriva biološke mehanizme, ki so človeškim znanstvenikom ušli izpred oči.
Ko umetna inteligenca postane molekularni biolog
V laboratorijih podjetja Anthropic je napredni model Claude Mythos 5 v DNK bakteriofagov – virusov, ki napadajo bakterije – odkril povsem nov, predhodno neopisan encimski sistem. Poleg samega gena za encim se nahaja dolga serija ponavljajočih se zaporedij DNK, ki izjemno spominja na sloviti sistem CRISPR. Raziskovalci so to novo biološko konfiguracijo poimenovali ART (angl. array-associated reverse transcriptases).
Povratna transkriptaza je encim, ki prepisuje RNK nazaj v DNK, kar bakterije pogosto uporabljajo kot obrambni ščit pred virusnimi vsiljivci. Novoodkriti sistem ART sestavljajo tri komponente: sam encim, sosednji partnerski gen ter polje enakomerno razporejenih ponovitev DNK. V preučenih primerih ta polja vsebujejo med 3 in 21 kopij kratkih ponavljajočih se zaporedij, pri čemer presenetljivo nimajo genov cas, ki običajno spremljajo standardne sisteme CRISPR.
21 ur popolne digitalne avtonomije
Kako je prišlo do odkritja? Znanstveniki niso sedeli za mikroskopi, temveč so Claudu zastavili eno samo raziskovalno nalogo: preišči bazo podatkov z 1,9 milijarde beljakovinskih grozdov in poišči nove sisteme povratne transkriptaze. Digitalni agenti so nato prevzeli popoln nadzor nad operacijo.
Raziskovalna kampanja je potekala natanko 21,5 ur brez kakršnegakoli človeškega posredovanja. V tem času je sistem opravil 949 agentskih sej, porabil 215,6 milijona žetonov, analiziral približno 200.000 encimskih grozdov ter pripravil 19 poročil za človeški pregled. Odkritje sistema ART se je zgodilo skoraj po naključju. En izmed digitalnih agentov je med branjem surove kode DNK opazil ponavljajoči se vzorec, ga označil, preštel ponovitve, primerjal podatke z obstoječo znanstveno literaturo in o tem sestavil poročilo.
