Zgodovina nas bo sodila po enem preprostem dejstvu: ali smo bili zadnja generacija, ki je umrla zaradi neumnosti, ali prva, ki je prelisičila smrt. Znanost namreč končno "heka" staranje. In to ne z mazili iz konoplje ali meditacijo na Šmarni gori, temveč z brutalno močjo umetne inteligence, genetskimi škarjami in – ne boste verjeli – kripto financiranjem. Bo umetna inteligenca premagala smrt?!
Če vam uspe preživeti naslednje desetletje – torej, če vas ne pokoplje stres ob gledanju Odmevov, če vas ne povozi kdo na prehodu za pešce, ker je gledal v telefon, in če preživite čakalno vrsto v ZD Ljubljana – imate realno možnost, da dočakate 150 let. In ne govorim o životarjenju na aparatih v kakšnem prenatrpanem domu za ostarele, kjer vam menjajo plenice dvakrat na dan. Govorim o tem, da boste pri stotih letih igrali tenis in se pritožovali nad mladino, ki ne zna več voziti avtomobila (ker ga bo itak vozil AI). Bo umetna inteligenca premagala smrt?
Toda preden odpremo šampanjec, moramo razčistiti nekaj osnovnih pojmov. Predvsem tistega o tem, kje živimo in kako razmišljamo.
Avtomehanik za človeško telo
Poglejte, situacija je preprosta. Do pred kratkim smo na človeško telo gledali kot na avtomobil znamke Zastava 101. Voziš ga, dokler gre. Ko začne ropotati, ga malo zakrpaš. Ko zariba motor, ga pelješ na odpad. To je bila mantra biologije tisočletja. “Naravno je, da se postaraš in umreš,” so nam govorili.
Neumnost.
Danes napredni znanstveniki – tisti, ki jih ne financira naš ZZZS, hvala bogu – na telo gledajo kot na softver. Kot na kodo. Staranje ni nič drugega kot nabiranje napak v tej kodi. To so “bugi” v sistemu. In kaj naredi dober programer, ko najde hrošča? Ne vrže računalnika skozi okno (čeprav nas Windowsi včasih prisilijo v to misel). Ne, on popravi kodo. Naloži popravek. Pritisne “Update”.
Če bi imeli avtomehanika, ki bi vam rekel: “Glejte, gospa, rja na vašem blatniku je pač naraven proces, to je usoda vašega avtomobila, nič se ne da narediti,” bi ga odpustili v sekundi. Pri zdravnikih pa to sprejemamo kot sveto resnico.
V Sloveniji imamo sicer en velik paradoks. (država iz katere prihaja avtor) Po eni strani imamo sistem, ki razpada. Imamo odlične mehanike (zdravnike), ki pa jim “lastnik servisa” (država) prepoveduje, da bi delali učinkovito. Imamo vrhunske strokovnjake, doktorje motoroznanstva, ki jih silimo v birokratske nesmisle, namesto da bi njihovo znanje izkoristili. In kaj se zgodi? Ti mehaniki popoldne “fušajo” ali pa odidejo na svoje, ker je to edina ekonomska logika.
A po drugi strani smo Slovenci narod, ki globoko v sebi verjame v “popravljanje”. Ko sistem odpove, se zgodi čudež. Zbiramo zamaške. Pošiljamo SMS-e. Zbrali smo milijone za malega Krisa, za Urbana, za društvo Palčica Pomagalčica. Otroke z redkimi genetskimi napakami pošiljamo v ZDA na genska zdravljenja, ki stanejo milijone. Pravilno – verjamemo v nove tehnologije.
Kaj nam to pove? Da Slovenci že smo transhumanisti. Razumemo, da je bolezen le napaka v zapisu DNK, ki jo je treba popraviti s tehnologijo. Samo financiramo jo na najbolj bizarne načine – s prostovoljnimi prispevki, namesto da bi to urejal sistem. Staranje je samo univerzalna oblika te napake. In če lahko popravimo gen za spinalno mišično atrofijo, zakaj ne bi popravili gena za “umiranje“? Bo umetna inteligenca premagala smrt?
Morski prašički z milijoni na računu
Poglejmo si, kaj se dejansko kuha v svetovnih laboratorijih, medtem ko mi čakamo na datum pregleda leta 2025.
Prvi na meniju je gensko inženirstvo. Verjetno ste že slišali za Bryana Johnsona. To je tisti tehnološki milijonar, ki izgleda kot voščena lutka, ki je ušla iz muzeja Madame Tussauds, in ki vsak mesec zapravi bogastvo, da bi ostal mlad. Mnogi se mu smejijo. “Glej ga, norca, pije 100 tablet na dan.”
Ampak Johnson je pionir. Je “crash test dummy” za človeštvo. Pred kratkim je uporabil gensko terapijo s folistatinom. To je protein, ki v telesu blokira miostatin. Miostatin je tista zoprna zadeva, ki vašim mišicam govori: “Dovolj je, ne rasti več.” Ko to blokiraš, se zgodi eksplozija. Miši s to terapijo postanejo mišičaste pošasti in živijo 30 % dlje. Johnson je za to terapijo plačal 25.000 evrov. Kje? V Hondurasu.
Zakaj v Hondurasu? Ker ameriška FDA in evropska EMA (in naša ljuba birokracija) delujejo po principu “varnost pred napredkom”. Za njih je staranje naravno, zdravljenje staranja pa “tvegano”. Zato bogataši odhajajo v posebne ekonomske cone, kjer zakoni ne veljajo, in si vbrizgavajo eksperimentalne snovi.
To je medicinski turizem prihodnosti. Leta 2026 ne boste hodili v Turčijo samo po nove lase, ampak po nova jetra in pomlajene mišice. Ironično, kajne? Medtem ko mi zbiramo zamaške za osnovne operacije, oni zbirajo leta. Ampak ne bodite nevoščljivi. Podatki, ki jih bo Johnson dobil (in morda pri tem umrl ali pa dobil tretjo roko), bodo pocenili tehnologijo za vse nas. Tako kot je bil prvi mobilni telefon velik kot opeka in drag kot avto, danes pa ga ima vsak prvošolec. Torej – bo umetna inteligenca premagala smrt?!
Poliranje opraskanega CD-ja
Druga revolucija je celično reprogramiranje. David Sinclair, profesor s Harvarda (ki izgleda sumljivo mlad za svoja leta), ima zanimivo teorijo. Pravi, da naše celice ne izgubijo informacij, kako biti mlade. Samo “pozabijo” jih.
Zamislite si star CD (za tiste, ki ste rojeni v tem tisočletju – to je tisti sijoči krog, na katerem je bila včasih glasba). Ko se CD popraska, laser ne more prebrati glasbe. Preskakuje. To je staranje. Informacija (glasba) je še vedno tam, ampak bralnik (celica) je ne najde zaradi prask (epigenetskih sprememb).
Sinclairjeva rešitev? “Poliranje” CD-ja. Uporaba tako imenovanih Yamanaka faktorjev, ki celico prisilijo, da se resetira. Da se vrne na tovarniške nastavitve. Pri opicah so s tem postopkom že uspeli regenerirati optični živec in povrniti vid.
Razumete, kaj to pomeni? Če deluje za oči, zakaj ne bi delovalo za ledvice? Za srce? Za možgane? To ni več zdravljenje simptomov. To je gumb “Restart” za vaše telo. V teoriji bi lahko pri 60-ih letih vzeli kuro tablet in se biološko vrnili na 30 let. Zveni kot magija, a v resnici je le inženiring. Bo umetna inteligenca premagala smrt?!
Kripto bratje rešujejo znanost
Tu pa pridemo do dela, ki bo najbolj zmedel slovenske skeptike. Kdo to financira? Države? Ne, kje pa. Države so bankrotirane, ukvarjajo se s pokojninami in socialnimi transferji. Farmacevtske firme? Tudi ne nujno, ker njim bolj ustreza, da jemljete tablete za pritisk naslednjih 30 let, kot da vas enkrat za vselej pozdravijo.
Rešitev prihaja iz sveta kriptovalut. DeSci (Decentralized Science).
Medtem ko naša politika kriptovalute še vedno obravnava nekje med igrami na srečo in pranjem denarja, ta ista skupnost financira raziskave, ki nam bodo rešile življenje. Organizacije, kot je VitaDAO, zbirajo milijone dolarjev v kriptovalutah in jih vlagajo neposredno v raziskave dolgoživosti. Brez birokracije, brez razpisov, kjer zmaga tisti, ki pozna ministra, in brez čakanja na pečate.
Ironija je popolna. Tisti “internetni denar”, za katerega vam je sosed rekel, da je nateg, zdaj plačuje znanstvenike, da izumijo zdravilo proti smrti. Svet se vrti naprej, z nami ali brez nas.
