Če bi kdo moral napisati priročnik za kombiniranje zgodovine, religije, umetnosti in najnovejših znanstvenih teorij v uspešnico, bi bil Dan Brown glavni predavatelj. Avtor, ki je pred dvema desetletjema svet pahnil v simbolistično mrzlico z romanom The Da Vinci Code, se zdaj vrača z novim literarnim spektaklom – The Secret of Secrets. In čeprav smo od Browna vajeni zarot, tajnih redov in globoko zasidranih simbolnih svetov, gre tokrat še dlje. Morda celo predaleč – v najboljši možni obliki.
Zgodba novega roana The Secret of Secrets se vrti okoli izginotja svetovno priznane znanstvenice in kraje starodavnega rokopisa, ki razkriva revolucionarno teorijo o ne-lokalni zavesti – ideji, da zavest ni vezana na možgane, temveč obstaja kot univerzalno informacijsko polje. Če ste pomislili na kvantno fiziko, spiritualnost in mogoče celo malo Matrixa – ste na pravi poti. Le da je tu še Brownov značilni podpis: lokacije, ki dihajo s preteklostjo, kode, ki čakajo, da jih razvozlate, in seveda – Robert Langdon.
Foto: Jan Křikava
Vrnitev Langdona in dvig zavesti (dobesedno)
Profesor Robert Langdon se znova znajde v središču skrivnosti, tokrat na evropskih tleh – v Pragi, mestu, kjer vsak vogal nosi zgodbo, vsak kip pa simbol. V iskanju resnice mu pomaga dr. Katherine Solomon, njegova nekdanja sodelavka (in da, tudi romantični interes, ker je Brownov svet preveč urejen, da bi bil resnično kaotičen). Skupaj se zapleteta v mrežo povezav med izgubljeno knjigo, skritimi laboratoriji, zlorabami znanstvenega napredka in starodavnimi znanji, ki jih človeštvo morda še ni pripravljeno sprejeti.
Tematsko The Secret of Secrets spominja na roman Origin iz leta 2017, vendar s pomembno razliko: če je tam šlo za vprašanje začetka človeštva, gre tukaj za vprašanje njegove končne narave – kdo smo, ko odstranimo vse, kar mislimo, da nas definira. In ker to ni literarni tečaj filozofije, temveč Brownov svet, vse to poteka ob neusmiljenem tempu, starih skrivališčih, nadzoru umetne inteligence in – pozor – zaroti znotraj zarote.
Foto: Jan Křikava
Roman, ki ga Brown označuje kot svoj najdaljši in najzahtevnejši doslej, ni le še ena postaja v Langdonovi karieri, temveč kulminacija idej, s katerimi se je avtor igral skozi vsa prejšnja dela. Tu se znanost in duhovnost ne izključujeta, ampak se zlijeta v triler, ki ga je skoraj nemogoče odložiti. In Netflix? Ta že drgne snemalno tablo.
