Bishoftu International Airport bo z zmogljivostjo do 110 milijonov potnikov postal novo letalsko vozlišče celine – in arhitekturni spektakel, kakršnega od studia Zaha Hadid Architects pravzaprav že pričakujemo.
Etiopija ne gradi zgolj novega letališča. Gradi novo vstopno točko v Afriko. Približno 40 kilometrov južno od Adis Abebe je britanski arhitekturni studio Zaha Hadid Architects začel uresničevati Bishoftu International Airport, ambiciozen projekt, ki ga naročniki predstavljajo kot največji infrastrukturni podvig v zgodovini afriškega letalstva.
Letališče, znano pod kratico BIA, naj bi v prihodnjih desetletjih postalo eno ključnih svetovnih letalskih vozlišč. Ne le zaradi svoje velikosti, temveč predvsem zaradi geografske lege, povezav družbe Ethiopian Airlines in zasnove, ki je prilagojena množici tranzitnih potnikov.
Skratka: medtem ko nekatera letališča še vedno razmišljajo, kam postaviti tretjo kavarno in zakaj polnilnice za telefone nikoli ne delujejo, Etiopija načrtuje globalna vrata celotne celine.
Foto: X-Universe
Prva faza bo sprejela 60 milijonov potnikov na leto
Prva faza letališča naj bi bila odprta leta 2030, upravljala pa ga bo Ethiopian Airlines, največji in eden najhitreje rastočih letalskih prevoznikov v Afriki.
V začetni fazi bo kompleks obsegal približno 660.000 kvadratnih metrov velik terminal in dve vzletno-pristajalni stezi. Letališče bo tako lahko sprejelo do 60 milijonov potnikov na leto.
Po dokončanju vseh predvidenih faz naj bi imelo štiri vzletno-pristajalne steze, parkirna mesta za 270 letal in letno zmogljivost kar 110 milijonov potnikov. S tem bi se uvrstilo med največja letališča na svetu.
Etiopski premier Abiy Ahmed Ali je projekt opisal kot največjo letalsko infrastrukturno naložbo v afriški zgodovini. Novo letališče bo imelo več kot štirikrat večjo zmogljivost od sedanjega glavnega letališča Bole International Airport, ki naj bi ob nadaljevanju trenutne rasti prometa svoje zmogljivostne meje doseglo že v prihodnjih letih.
Foto: X-Universe
Letališče kot afriško globalno vozlišče
Velikost projekta sama po sebi ni glavni cilj. Bishoftu International Airport je zamišljen predvsem kot tranzitno vozlišče, prek katerega bi se povezovala afriška mesta ter letalske povezave med Afriko, Evropo, Azijo, Bližnjim vzhodom in Ameriko.
Po napovedih bo kar 80 odstotkov potnikov na letališču prestopalo na drug let, ne da bi zapustili terminal. To pomeni, da bo morala biti pot skozi letališče hitra, logična in čim manj podobna improviziranemu pohodu z ročno prtljago, potnim listom med zobmi in pogledom, uprtim v tablo z napisom »gate closing«.
Arhitekti so zato terminal organizirali okoli osrednje komunikacijske osi. Ta naj bi poenostavila orientacijo, skrajšala razdalje med izhodi in omogočila učinkovitejše prestopanje med leti.
Navdih zanjo je Veliki tektonski jarek, geološka formacija, ki se razteza od Bližnjega vzhoda skozi vzhodno Afriko. Arhitektura tako ne bo le funkcionalna, temveč tudi simbolno povezana s pokrajino in identiteto regije.
Foto: X-Universe
Različni deli terminala bodo predstavljali etiopske regije
Posamezni pomoli terminala bodo oblikovani z različnimi barvnimi paletami, materiali in arhitekturnimi poudarki. Po besedah studia Zaha Hadid Architects bodo odražali raznolikost etiopskih regij.
Namesto generične letališke notranjosti, v kateri bi se lahko nahajali kjerkoli od Frankfurta do Singapurja, želi projekt ustvariti prostor z jasno lokalno identiteto.
Etiopija je kulturno, jezikovno in geografsko izjemno raznolika država, zato bo notranja ureditev terminala potnikom predstavljala različne pokrajine, tradicije in vizualne značilnosti države. Letališče naj bi tako postalo prvi stik obiskovalcev z Etiopijo – še preden bodo prevzeli prtljago ali ugotovili, da njihov kovček medtem raziskuje povsem drugo celino.
Foto: X-Universe
Hotel, restavracije in zunanji vrtovi za tranzitne potnike
Ker bo večina obiskovalcev letališče uporabljala za prestopanje, bo BIA ponujal obsežen program storitev za tranzitne potnike.
V območju za varnostnim pregledom je predviden hotel, poleg njega pa restavracije, trgovine, prostori za počitek in urejene zunanje površine. Te bodo zasajene z avtohtonimi rastlinami ter zasnovane kot zeleni odmiki od običajnega letališkega vrveža.
Takšen pristop odraža širši trend sodobnega letališkega oblikovanja. Letališča niso več zgolj prometna infrastruktura, temveč postajajo začasna mesta z lastnimi hoteli, vrtovi, restavracijami in celo kulturnimi vsebinami.
Pri 110 milijonih potnikov na leto je to razumljivo. Takšen terminal ni več stavba, temveč urbana pokrajina z urnikom odhodov.
Foto: X-Universe
Modularna konstrukcija iz lokalno izdelanih elementov
Bishoftu International Airport bo imel modularno konstrukcijo iz betona in jekla. Velik del gradbenih elementov naj bi izdelovali lokalno v mestu Bishoftu, kar bi lahko zmanjšalo stroške transporta ter okrepilo domače gradbene in proizvodne zmogljivosti.
Modularna zasnova bo omogočala postopno širitev terminala skladno z rastjo potniškega prometa. To je pri letališču takšnega obsega ključno, saj se bo projekt razvijal v več fazah.
Novo letališče bo z Adis Abebo in obstoječim letališčem Bole povezano s hitro železnico. Železniška povezava naj bi omogočila učinkovito premikanje potnikov med prestolnico, starim in novim letališčem ter zmanjšala pritisk na cestno omrežje.
Foto: X-Universe
Ambicija po certifikatu LEED Gold
Kljub velikanskemu merilu naj bi bil terminal zasnovan po načelih energetske učinkovitosti in trajnostne gradnje. Cilj projekta je pridobitev certifikata LEED Gold, druge najvišje stopnje mednarodnega sistema ocenjevanja trajnostnih stavb, ki ga podeljuje ameriški Green Building Council.
Arhitekti načrtujejo uporabo naravnega prezračevanja in senčenja, s katerima bi zmanjšali potrebo po mehanskem hlajenju. Del električne energije bodo zagotavljali fotovoltaični sistemi.
Projekt vključuje tudi kanale za zbiranje meteorne vode, ki jo bodo usmerjali proti novim mokriščem in rastlinskim zadrževalnikom. Ti bodo pomagali pri obvladovanju padavinske vode, filtriranju onesnaževal in vzpostavljanju bolj odpornega lokalnega ekosistema.
Seveda letališče z več deset milijoni potnikov nikoli ne bo majhen okoljski poseg. Toda pri projektu takšnega merila je razlika med premišljeno in površno zasnovo lahko ogromna.
Zaha Hadid Architects nadaljuje tradicijo spektakularnih terminalov
Studio Zaha Hadid Architects je leta 1979 ustanovila britansko-iraška arhitektka Zaha Hadid, danes pa ga vodi Patrik Schumacher. Studio je znan po futurističnih stavbah, tekočih geometrijah in konstrukcijah, ki pogosto delujejo, kot da jih omejitve gravitacije zanimajo zgolj informativno.
Bishoftu International Airport ni prvi letališki projekt studia. Med njegovimi najbolj prepoznavnimi deli je pekinško mednarodno letališče Daxing, zasnovano v obliki morske zvezde. Studio je sodeloval tudi pri nastajanju Western Sydney International Airport, trenutno pa razvija geometrijsko oblikovan terminal letališča v Vilni.
Pri etiopskem projektu bo moral značilni arhitekturni izraz združiti z izjemno zahtevno logistiko, lokalnimi podnebnimi razmerami in potrebami enega največjih tranzitnih centrov prihodnosti.
Novo poglavje afriškega letalstva
Bishoftu International Airport bi lahko močno spremenil položaj Etiopije na svetovnem letalskem zemljevidu. Uspeh projekta bi Adis Abebo utrdil kot eno najpomembnejših povezovalnih točk med afriškimi državami in preostalim svetom.
Hkrati bo letališče preizkus sposobnosti države, da izvede infrastrukturni projekt izjemnega obsega ter ga dolgoročno upravlja učinkovito, trajnostno in gospodarsko vzdržno.
Če bo projekt uresničen v napovedanem obsegu, Bishoftu ne bo zgolj še eno veliko letališče. Postal bo simbol ambicij celine, ki ne želi več samo slediti globalnim prometnim tokovom, temveč jih želi tudi usmerjati.
In kadar se arhitekturna drznost Zahe Hadid sreča z etiopsko letalsko ambicijo, rezultat skoraj zagotovo ne bo neopazen.
