Dve identični pnevmatiki pri tlaku 2,1 bar imata enak kotalni upor, ne glede na to, ali sta napolnjeni z dušikom ali običajnim zrakom.
2
V preizkusu Consumer Reports na 31 različnih modelih pnevmatik je razlika v izgubi tlaka po 12 mesecih znašala 1,3 psi oziroma 0,09 bar v prid dušiku.
3
Če tlak preverjate enkrat na mesec ali vsaj pred vsako daljšo potjo, je prednost dušika v praksi praktično nična.
4
Industrijski dušik je suh plin brez vodne pare, odsotnost kisika pa zmanjšuje notranjo oksidacijo gume in platišča.
5
Pnevmatiko z dušikom lahko ob padcu tlaka brez zadržkov dopolnite z običajnim zrakom, ki že vsebuje približno 78 odstotkov dušika.
Če se te dni sprehodite mimo vulkanizerske delavnice, boste skoraj zagotovo opazili avtomobile z živahnimi zelenimi kapicami na ventilih. Te majhne zelene plastične krone lastniku sporočajo nekaj zelo pomembnega: v njegovih pnevmatikah se ne pretaka navaden, proletarski zrak, temveč dušik. Formula 1 ga uporablja. Letala Boeing 777 pristajajo z njim. Vojska prisega nanj. Zakaj ga torej ne bi natočili v družinski karavan s štirivaljnim dizlom in prihranili pri gorivu? No, tu nastopi tisti neprijetni trenutek, ko fizika brez milosti potrka na vrata marketinških pravljic.
Glavni prodajni adut, s katerim ponudniki prepričujejo voznike, da odštejejo nekaj dodatnih evrov na kolo – kljub temu da je običajen zrak na skoraj vsaki bencinski črpalki popolnoma brezplačen –, je obljuba o opazno nižji porabi goriva. Žal vas moramo takoj prizemljiti: nobena relevantna znanstvena raziskava ne potrjuje, da zgolj prisotnost dušika v pnevmatiki čudežno zmanjša kotalni upor vašega jeklenega konjička.
Foto: envato
Kotalni upor in neusmiljeni zakoni fizike
Pnevmatiko si lahko predstavljate kot gumijast balon, ki nosi tono in pol pločevine. Kotalni upor, ki neposredno določa, koliko goriva ali kilovatnih ur bo motor porabil za premagovanje trenja, je odvisen od zgradbe pnevmatike, zmesi tekalne plasti in predvsem od tlaka v pnevmatiki. Molekulam gume je popolnoma vseeno, ali jih od znotraj podpira čisti dušik ali mešanica plinov, dokler manometer kaže enako vrednost.
Če sta dve identični pnevmatiki napolnjeni na natanko 2,1 bar tlaka – ena z dušikom in druga z običajnim zrakom –, imata povsem enak kotalni upor in bosta zahtevali povsem enako količino energije za premikanje.
Kaj so pokazali testi v praksi?
Zakaj potemtakem toliko ljudi verjame v manjšo porabo? Odgovor se skriva v lenobi povprečnega voznika. Ker so molekule dušika nekoliko večje in se počasneje prebijajo skozi mikroskopske pore gume kot kisik, dušik v pnevmatiki počasneje izgublja tlak. Če tlak ne pada, pnevmatika dlje časa ostane optimalno napolnjena, to pa preprečuje povišanje porabe.
Foto: envato
Ameriška organizacija Consumer Reports je izvedla temeljit preizkus na kar 31 različnih modelih pnevmatik. Vse so napolnili na začetni tlak 30 psi (približno 2,07 bar) – en komplet z običajnim zrakom, drugega z dušikom visoke čistosti – in jih za 12 mesecev pustili na prostem. Rezultati so bili poučni:
Pnevmatike, polnjene z običajnim zrakom, so po enem letu v povprečju izgubile 3,5 psi (približno 0,24 bar).
Pnevmatike, napolnjene z dušikom, so izgubile 2,2 psi (približno 0,15 bar).
Končna razlika po celem letu zanemarjanja je znašala natanko 1,3 psi oziroma pičlih 0,09 bar tlaka.
Razlika je torej komajda opazna. Če sodite med voznike, ki preverijo tlak v pnevmatikah enkrat na mesec ali vsaj pred vsako daljšo potjo, je prednost dušika v praksi praktično nična.
Kaj pa vlaga, korozija in staranje pnevmatik?
Da ne bomo povsem krivični, dušik vendarle ponuja nekaj resničnih tehničnih prednosti. Industrijski dušik je suh plin brez vsebnosti vodne pare. Zračni kompresorji, ki niso opremljeni z vrhunskimi sušilniki, lahko v pnevmatiko vpihnejo nekaj vlage, ta pa pri ekstremnih temperaturnih nihanjih povzroča večja nihanja tlaka. Prav tako odsotnost kisika zmanjšuje notranjo oksidacijo gume in platišča.
Toda bodimo odkriti: povprečen lastnik avtomobila bo profil pnevmatike izrabil ali pa gumo zaradi starosti zamenjal v petih do šestih letih, daleč preden bi notranja oksidacija sploh uspela povzročiti kakršnokoli opazno škodo. Na dirkalni stezi, kjer pnevmatike dosegajo ekstremne temperature in kjer šteje vsaka stotinka sekunde, je dušik nuja. Na poti do nakupovalnega središča pa preprosto ni.
Kaj storiti, če vam zmanjka tlaka?
Eden največjih nesporazumov je strah voznikov, da dušika ne smejo mešati z zrakom. Če imate v kolesih dušik in opazite padec tlaka, nikar ne iščite specializirane delavnice z zelenimi jeklenkami. Zapeljite do najbližjega kompresorja in brez oklevanja dopolnite pnevmatiko z običajnim zrakom. Zrak, ki ga vsi dihamo, že v osnovi vsebuje približno 78 odstotkov dušika in 21 odstotkov kisika.
Razsodba: Se investicija izplača?
Plačevanje dodatnih 5–10 evrov po pnevmatiki za polnjenje z dušikom z namenom varčevanja pri gorivu je z ekonomskega vidika nesmisel. Če želite resnično privarčevati gorivo, ne zapravljajte denarja za plin, ki ga je v atmosferi že tako v izobilju. Raje si kupite dober digitalni merilnik tlaka za nekaj evrov, preverite tlak enkrat mesečno ter poskrbite, da se pnevmatike kotalijo natanko tako, kot je predpisal proizvajalec vašega avtomobila. Vaša denarnica vam bo hvaležna, avtomobil pa bo peljal popolnoma enako varno in varčno.
Debata v živo·3 odzivov·3 FAQ·0 komentarjev
Za pošiljanje se brezplačno prijavite — vnos vam shranimo
Koliko stane polnjenje pnevmatik z dušikom in ali se izplača za manjšo porabo goriva?
Polnjenje z dušikom stane dodatnih 5–10 evrov na pnevmatiko, običajen zrak pa je na skoraj vsaki bencinski črpalki brezplačen. Za varčevanje pri gorivu se doplačilo ne izplača, saj imata enaki pnevmatiki pri enakem tlaku enak kotalni upor ne glede na polnilni plin.
Ali lahko pnevmatiko, napolnjeno z dušikom, dopolnim z običajnim zrakom?
Da, ob padcu tlaka jo lahko brez oklevanja dopolnite z običajnim zrakom pri najbližjem kompresorju. Specializirane delavnice ni treba iskati, saj zrak že v osnovi vsebuje približno 78 odstotkov dušika.
Kako pogosto naj preverjam tlak v pnevmatikah?
Tlak preverjajte enkrat mesečno in pred vsako daljšo potjo ter ga vzdržujte na vrednosti, ki jo predpisuje proizvajalec avtomobila. Pri takšnem preverjanju je prednost dušika, ki sicer počasneje izgublja tlak, v praksi skoraj nična.
Debata v živo·3 odzivov·3 FAQ·0 komentarjev
Za pošiljanje se brezplačno prijavite — vnos vam shranimo
