Epic Games in Disney: Adijo programerji, prihaja umetna inteligenca na čelu Marvelovega spektakla

Sweeneyjeva vizija prihodnosti: Manj ljudi ali le več vsebin?

Prvi mož podjetja Epic Games, Tim Sweeney, je seveda nemudoma skočil v bran svoji novi strategiji. Na družbenih omrežjih je pojasnil, da cilj preobrata ni delati iste stvari z manj ljudmi, temveč omogočiti obstoječim ekipam ustvarjanje večje in boljše vsebine ter te prednosti prenesti na celoten ekosistem Unreal Engine.

»Pri Epicu doživljamo velik preobrat, kjer razvijalce preusmerjamo, da se prilagodijo za maksimalno pospeševanje z umetno inteligenco,« je zatrdil Sweeney.

Sweeney že dlje časa odkrito navija za avtomatizacijo v igričarski industriji. Že pred meseci je navdušeno razlagal, da bo z umetno inteligenco skupina komaj desetih ljudi lahko zgradila kolosalne svetove v slogu igre Zelda: Breath of the Wild, kjer bodo algoritmi poskrbeli za neskončne dialoge, ljudje pa bodo spisali zgolj osnutke likov. Prav tako je odločno zavračal oznake za vsebino, ustvarjeno z umetno inteligenco, kakršne zahteva platforma Steam, češ da bodo ta orodja kmalu vpletena v prav vsak korak produkcije.

Vendar realnost za zaposlene ni tako idilična. Epic je nedolgo nazaj odpustil več kot 1.000 zaposlenih, pri čemer so krivdo zvalili na upad angažiranosti v igri Fortnite. Ko korporacija odpusti tisoč ljudi in le nekaj mesecev zatem razglasi, da kodo odslej piše umetna inteligenca, to seveda sproži cinične nasmeške med analitiki in preplah v sindikatih.

Spodrsljaji in realnost na terenu

Da pot do popolnoma avtomatiziranega igričarskega raja ni ravno posuta s cvetjem, so pri Epicu že spoznali na lastni koži. Vsi se še dobro spomnimo lanskega incidenta, ko je zvočni model umetne inteligence za lik Dartha Vaderja v igri Fortnite ušel z vajeti in začel med igralce bruhati vulgarizme ter povsem neprimerne kletvice, preden so inženirji v paniki izdali nujni popravek.

Prav tako podatki s terena kažejo, da industrija ostaja zadržana: ankete med več kot 2.300 razvijalci iger kažejo, da sicer tretjina uporablja tovrstna orodja, a večinoma za začetno raziskovanje in iskanje idej (več kot 80%), medtem ko se za neposredno pomoč pri programiranju nanje zanaša manj kot polovica, za prototipiranje pa le dobra tretjina ustvarjalcev.

Poteza Epica je tipičen primer tehnološkega optimizma, ki meji na predrznost. Zamisel, da bo umetna inteligenca brezhibno spisala večmilijonsko kodo za interaktivni Disneyjev svet, medtem ko bo peščica preživelih programerjev le nadzorovala proces, zveni fantastično na predstavitvi za vlagatelje, a v praksi pogosto prinese zmedo, hrošče in – kot vidimo – zamudo izida za nedoločen čas.

Ko gigant z investicijo v višini 1,5 milijarde dolarjev odpove premiero, načrtovano za leto 2027, je jasno, da digitalni roboti še zdaleč niso pripravljeni prevzeti vloge izkušenih inženirjev. Namesto vizionarske revolucije trenutno opazujemo predvsem tvegano zniževanje stroškov, zavito v modne marketinške fraze. Bo ta pristop res ustvaril naslednjo mojstrovino ali pa bomo dobili le generično digitalno reciklažo, polno napak?