Zuckerberg je v pismu predsedniku sodnega odbora predstavniškega doma ZDA, Jimu Jordanu, priznal, da je Meta podlegla zahtevam administracije, kar zdaj ocenjuje kot napako. Med drugim je izpostavil, da je bil pritisnjen, da odstrani objave, ki so bile povezane s pandemijo, vključno s humorističnimi in satiričnimi vsebinami, ter objave, povezane z zgodbo o prenosnem računalniku Hunterja Bidna, ki je bila pred predsedniškimi volitvami leta 2020 predstavljena kot morebitna ruska dezinformacija.
Zuckerberg je izrazil obžalovanje, da ni bil bolj glasen v nasprotovanju tem pritiskom, ter obljubil, da bo Meta v prihodnje bolj odločno zavrnila podobne zahteve, ne glede na to, iz katere smeri prihajajo. Neposredno je tako priznal Facebook cenzuro.
Sprememba retorike in politična taktika
Zuckerbergova uporaba besede “cenzura” je bila deležna posebne pozornosti, saj je v preteklosti Facebook vztrajal, da njihovi odločitvi o odstranitvi vsebin ni mogoče pripisati značaja cenzure, saj naj bi šlo zgolj za uresničevanje pravic do svobode govora. Sedaj pa je s priznanjem, da je Meta odstranjevala vsebine zaradi pritiskov administracije, Zuckerberg odprl vrata kritikom iz republikanskih vrst, ki so dolga leta trdili, da platforma zatira konzervativne poglede.
Analitiki menijo, da gre pri tej spremembi retorike predvsem za politično taktiko, saj se bližajo volitve leta 2024, kjer obstaja možnost vrnitve Donalda Trumpa na predsedniški položaj. Zuckerberg se morda zdi, da si s temi priznanji in obljubami o nevtralnosti želi izboljšati odnose z republikanci, kar bi mu lahko koristilo v prihodnosti.
