Predstavljajte si, da je celoten vaš svet, od varnostnih pregledov na letališčih do digitalnega nadzora, oblikoval en sam usodni dan, ki se ga sami sploh ne spominjate. Prav to je osrednje vprašanje novega Netflixovega dokumentarnega filma Turning Point: Generation 9/11. Režiser Brian Knappenberger tokrat ne strmi le v arhivske posnetke dima nad Manhattanom, temveč pozornost usmerja v mlade, ki živijo s posledicami tistega torka.
Pripravite se na filmsko potovanje, ki ne igra le na karto nostalgije, ampak postavlja neizpraznjeno ogledalo sodobni družbi in naši geo-politični resničnosti.
Kdo so otroci, ki so odrasli v senci tragedije?
Več kot polovica današnjih Američanov je bila leta 2001 rojena po napadih ali pa so bili premladi, da bi se dogodka spominjali. Prav ta populacija je v središču Knappenbergerjeve zgodbe. Dokumentarec spretno prepleta usode otrok, ki so v napadih izgubili svoje starše, mladih Afganistancev, ki so odraščali sredi tuje vojaške navzočnosti, ter ameriških marincev, ki so se odločili za služenje v konfliktih, starejših od njih samih.
Zgodba se ne ustavi le pri čustvenih izpovedih. Režiser, ki ga poznamo po delih o digitalnih svoboščinah in žvižgačih, kot je bil odmevni film The Internet's Own Boy, z lahkoto povezuje začetek ameriškega posredovanja leta 2001 s kaotičnim umikom iz Kabula leta 2021. Vmes se dotakne še sprejetja zakona Patriot Act ter rojstva masovnega nadzora, ki je za vselej spremenil naš pojem zasebnosti.
En sam film namesto dolge serije
Zanimivo je, da se franšiza Turning Point tokrat vrača v obliki enega samega dokumentarnega filma, ki traja nekaj manj kot sto minut. Prejšnji projekti so bili precej bolj obsežni: začelo se je s petdelno serijo Turning Point: 9/11 and the War on Terror (2021), nadaljevalo z devetdelno The Bomb and the Cold War (2024) ter lansko petdelno serijo o vietnamski vojni.
Kaj o filmu pravijo filmski kritiki?
Odzivi na film Turning Point: Generation 9/11 so pričakovano pestri. Večina kritikov hvali močne in čustveno nabite človeške zgodbe, ki dokumentarcu dajejo neposrednost ter toplino. Vendar pa so mnogi opozorili na omejitve izbranega formata. Znan filmski kritik Richard Roeper na portalu RogerEbert je izpostavil, da film poskuša v borih sto minutah zajeti kar petindvajset let zapletene zgodovine, zaradi česar se posamezne pomembne teme le oplazijo.
Podobno opozarjajo pri portalu What's on Netflix, kjer menijo, da bi si generacijska tematika zaslužila večdelno serijo, kakršne smo bili vajeni doslej. Kljub tem opazkam pa film ostaja izjemno tekoč, vizualno premišljen in eleganten uvod v razumevanje sveta, v katerem živimo danes. Je popolna izbira za večerni ogled, ko si zaželite nekaj več kot le lahkotne televizijske zabave.
