V skoraj vsakem domu z otroki se prej ali slej naberejo stvari, ki so jih najmlajši že prerasli. Premajhna oblačila, odvržene igrače, voziček ali oprema, ki bi še kako lahko služila naprej. Za eno družino so to le predmeti, ki jemljejo prostor, za drugo pa natanko tisto, kar v tistem trenutku najbolj potrebuje.
Pred dobrim letom sem se začel spraševati, kako bi te družine najlažje povezali med seboj. Iz te preproste zamisli je maja 2025 nastala Sponka. Najprej kot Facebook skupina, kmalu pa tudi kot spletna platforma, kjer si starši medsebojno podarjajo in izmenjujejo otroško opremo.
Na samem začetku so bili v mojem ospredju predvsem predmeti. A skozi neštete zgodbe staršev sem kmalu spoznal, da se v ozadju dogaja nekaj veliko globjega.
Ko nekdo objavi, da nekaj išče, se presenetljivo hitro odzove neznanec. Pregleda svoje omare, povpraša prijatelje ali pa objavo preprosto deli naprej. In potem se nekje pojavi tisto preprosto sporočilo: »Jaz imam to.«
V tistem trenutku se povežeta dva človeka, ki se prej nista niti poznala.
Prav ta pripravljenost pomagati popolnemu neznancu me je najbolj presenetila. Ljudje ne pomagajo zato, ker bi morali, ampak preprosto zato, ker čutijo, da lahko nekomu polepšajo dan.
Ob vseh teh zgodbah sem začel tudi sam drugače gledati na pomoč. Pomoč ni nujno velika ali potratna gesta. Včasih pomeni le to, da odpreš omaro, napišeš kratek odgovor ali se spomniš na prijatelja, ki ima doma natanko tisto, kar nekdo drug mrzlično išče.
Za vas je to morda le majhna, nepomembna stvar – staršu na drugi strani pa lahko pomeni ogromno.
