Otroka ne pripravimo na življenje tako, da odstranimo vsako razočaranje, temveč tako, da mu pokažemo, kaj lahko z njim naredi.
Čustveno inteligenten otrok se ne rodi z notranjim priročnikom za jezo, strah in razočaranje. Te spretnosti razvija v odnosu z odraslimi, ki ga poslušajo, mu pomagajo poimenovati občutke in hkrati ohranijo jasne meje.
Razkrivamo najpogostejše napake, ki jih starši delajo iz ljubezni – in majhne spremembe, ki imajo večji učinek kot še tako popoln vzgojni govor.
Napake, ki jih starši delajo iz ljubezni
Foto: Pexels
1. Vsako neprijetno čustvo poskušate takoj odpraviti
»Ne bodi žalosten.« »Nič hudega ni.« Takšni stavki so dobronamerni, vendar otroku sporočajo, da je treba neprijetna čustva čim prej utišati. Koristneje je reči: »Vidim, da si razočaran. Res si si želel, da bi uspelo.«
S tem ne povečujete žalosti, ampak otroku pomagate razumeti, kaj se dogaja v njem. Aktivno poslušanje in poimenovanje občutkov otrokom pomagata razvijati jezik za izražanje čustev.
2. Rešite težavo, še preden jo otrok poskuša rešiti sam
Pokličete učiteljico, dokončate nalogo, posredujete v vsakem sporu in poiščete izgubljeno igračo, še preden otrok pogleda pod posteljo. Kratkoročno ste rešili popoldne. Dolgoročno pa je otrok izgubil priložnost, da bi vadil potrpežljivost, pogajanje in okrevanje po neuspehu.
Pretirano zaščitniško in nadzorovalno starševstvo je povezano z manj samostojnosti ter več čustvenimi težavami, čeprav povezava ni preprosta in je odvisna tudi od starosti ter okoliščin. Namesto rešitve ponudite vprašanje: »Kaj bi lahko poskusil najprej?«
3. Zahtevate lepo vedenje, svojih čustev pa ne razlagate
Foto: Pexels
Otroci ne poslušajo le tega, kar jim govorimo. Opazujejo, kako se odzovemo, ko zamudimo, izgubimo potrpljenje ali dobimo neprijazen odgovor.
