Nekatere duševne težave so za posamezna starostna obdobja bolj značilne oz. izrazite, kot v drugih. Tekom življenja se namreč psihični pritiski spreminjajo, nanje pa vpliva vrsta dejavnikov.
Malčki, otroci: anksioznost – strahovi
Otroštvo je namenjeno spoznavanju tega sveta, naši najmlajši pa se že v rosnih letih učijo krmariti po tem svetu. To je pogosto vse prej kot enostavno. Veliko stisko lahko otrokom povzročijo ločitev od staršev, otroški strahovi, pa tudi sramežljivost. Vse to pa lahko vodi do tega, da se začnejo izogibati dejavnikom, ki jim povzročajo stres. Naj bodo to šola ali pa psi.
Foto: Unsplash/Caleb Woods
Najstniki (od 11. do 17. leta): anksioznost – socialna anksioznost
Možgani se razvijajo vse tja do 25. leta starosti, zaradi česar tudi najstniki niso zmožni povsem nadzirati svoja čustva in odzive. Vključno s tesnobo. Nekateri mladostniki lahko kažejo tudi znake socialne anksioznosti, zaradi česar se izogibajo posameznih družabnim situacijam. V najstniških letih smo prepričani, da je vsa pozornost na nas, namišljeni pritiski in hormonsko delovanje pa lahko vplivajo tudi na osebne stiske.
Foto: Unsplash/Eric Ward
Odraščanje (od 18. do 25. leta): anksioznost, shizofrenija
Razvijajoči se možgani mladega človeka so lahko precej bolj občutljivi na življenjski stres in duševne težave, vse pa lahko še dodatno poslabša zloraba drog. Po koncu študija številni iščejo prve zaposlitve, ki so v začetku pogosto stresne, saj še nismo zmožni potegniti jasne ločnice in si vzeti čas zase. V tem obdobju se lahko bolj jasno izrazijo tudi nekatere resnejše duševne motnje kot je bipolarna motnja oz. shizofrenija.
Foto: Unsplash/Becca Tapert
Odrasli (med 25. in 40. letom): anksioznost, depresija, poporodna depresija
V teh letih je depresija lahko pogostejša od anksioznosti. Tesnoba je pogosto povezana z razmišljanjem o prihodnosti – »kaj, če«, depresija po drugi strani pa ima korenine v preteklosti. Poleg tega lahko v tem obdobju duševno zdravje poslabšajo še številni stresorji kot so razveza, izguba službe itd. Mlade mame pa se soočajo tudi z tveganjem za poporodno depresijo, ki se razvije pri približno eni od sedmih mamic.
