Priznam, ko sem sedel za tipkovnico, da bi napisal ta članek, me je spreletela srh. Ne tiste vrste srh, ki ga dobim, ko v ovinku pri 180 km/h (112 mph) začutim, da zadek Ferrarija izgublja oprijem. To je drugačna vrsta strahu. Eksistencialna. Sprašujem se namreč, ali sem jaz, Jan Macarol, zadnjič "ročno" napisal takšen uvodnik, preden me bo nadomestil algoritem, ki ne pije kave, se ne pritožuje nad davki in lahko napiše celoten opus Shakespeara v času, ko jaz pomežiknem. Profesor Stuart Russell, človek, ki je dobesedno napisal učbenik o umetni inteligenci, pravi, da nismo daleč od tega scenarija. In če on pravi, da smo v težavah, potem bi ga morali poslušati.
Konec dela kot ga poznamo – ampak po vrsti. Predstavljajte si gorile. Močne, veličastne živali. Pred nekaj milijoni let so se naše poti ločile. Mi smo postali pametnejši, one so ostale, no, gorile. Danes gorile nimajo pravice glasovanja o svoji prihodnosti. Njihov obstoj je popolnoma odvisen od nas, ljudi. Stuart Russell temu pravi “Gorilla problem”.
Težava je v tem, da pravkar gradimo nekaj, kar bo do nas to, kar smo mi do goril. Ustvarjamo entiteto, ki bo inteligenčno superiorna. In ko enkrat ustvariš nekaj pametnejšega od sebe, izgubiš nadzor. To ni znanstvena fantastika, to je Darwinova logika. Če bo umetna inteligenca (AI) do leta 2027 ali 2030 dosegla raven AGI (Artificial General Intelligence), bomo mi postali tisti, ki bomo upali, da nas bodo naši novi digitalni gospodarji imeli radi. Ali pa nam bodo vsaj pustili, da obdržimo naše avtomobile z notranjim izgorevanjem.
Kdo je na prepihu? Vsi, ki sedite v pisarnah
Če ste mislili, da bo tehnologija najprej vzela delo tistim z lopato, ste se zmotili. Moravec je imel prav. Paradoks je v tem, da je robotu izjemno težko naučiti zavezati vezalke ali popraviti puščajočo cev, medtem ko je igranje šaha, diagnosticiranje raka ali pisanje pravnih pogodb za AI mala malica.
Do leta 2027 so najbolj ogrožene naslednje skupine:
- Programerji in kooderji: Ironično, kajne? Ljudje, ki so zgradili to pošast, bodo prvi, ki jih bo pojedla. Devin in podobni AI agenti že danes pišejo kodo hitreje in z manj napakami kot povprečen junior razvijalec. Jensen Huang iz Nvidie je že rekel, da se otrokom ne splača več učiti programiranja.
- Prevajalci in pisci (Da, tudi jaz): Veliki jezikovni modeli (LLM) ne potrebujejo spanja in ne poznajo pisateljske blokade. Če je vaše delo premetavanje besed ali številk v Excelu, ste na nevarnem terenu.
- Finančni analitiki in računovodje: AI lahko pregleda milijone transakcij v sekundi. Človek potrebuje kavo in pavzo za malico. Wall Street že danes poganjajo algoritmi, do leta 2027 pa bo klasični “analitik” zgolj še nadzornik sistema.
- Zdravniki specialisti (Diagnostiki in kirurgi): Russell je v pogovoru navedel srhljiv podatek: Robot se lahko nauči kirurškega posega v 7 sekundah. Elon Musk trdi, da bodo humanoidni roboti 10-krat boljši od kateregakoli kirurga, ki je kdajkoli živel. Imajo roke, ki se ne tresejo, in vidijo v spektrih, ki so nam nevidni.
Številke, ki vas bodo streznile – konec dela kot ga poznamo
Naj vas ne zavedejo pomirjujoče besede politikov. Poglejmo si hladna dejstva in številke, ki jih navajajo vodilni strokovnjaki in podjetja:
- 14.000 delovnih mest: Amazon je že napovedal zmanjšanje števila zaposlenih v upravi v korist investicij v AI.
- 600.000 robotov: Amazon prav tako načrtuje, da bo njihova vojska robotov v skladiščih nadomestila več kot pol milijona ljudi.
- 15 kvadrilijonov dolarjev (15 quadrillion USD): To je ocenjena ekonomska vrednost AGI. To je razlog, zakaj nihče ne bo pritisnil na zavoro. Pohlep je prevelik. To je “zlata mrzlica” na steroidih.
- 25 % verjetnost izumrtja: Dario Amodei (Anthropic) ocenjuje, da obstaja do 25-odstotna možnost, da gre vse k vragu. Če bi vam nekdo rekel, da ima letalo 25 % možnosti, da strmoglavi, se nanj ne bi vkrcali. Mi pa gradimo to letalo med letom.
- Wall-E prihodnost: Debeli in zabavani do smrti?
Kaj se zgodi, ko AI prevzame vse delo? Ko avtomobili vozijo sami (Waymo že prihaja v London – Tesla FSD v Evropo), ko tovarne vodijo roboti in ko članke piše ChatGPT? John Maynard Keynes je leta 1930 napovedal tehnološko brezposelnost in dobo obilja. Toda Russell opozarja na scenarij iz filma Wall-E.
Ljudje na lebdečih stolih, ki pijejo smutije in gledajo zaslone, popolnoma nesposobni poskrbeti zase. To je past udobja. Če nam ni treba delati, kje bomo našli smisel? Bomo vsi postali “influencerji” ali pa bomo preprosto nekoristni potrošniki?
Elita si bo verjetno kupovala nogometne klube in se zabavala, medtem ko bo preostanek sveta čakal na Univerzalni temeljni dohodek (UBI), ki je, roko na srce, le obliž na rano. Priznanje, da za večino ljudi preprosto ni več ekonomske potrebe.
Rdeči seznam: Poklici, ki so parkirani v slepi ulici (2025–2027)
Poglejmo resnici v oči. Prihod Teslinega FSD (Full Self-Driving) v Evropo in pospešen razvoj Wayma v ZDA nista le “gadget” novici za tehnološke navdušence. To sta znanilca apokalipse za določene sektorje. Če ste mislili, da je industrijska revolucija spremenila svet, se pripnite. AI revolucija nima zavor, ima pa navor električnega motorja – takojšen in brutalen.
Tukaj je seznam poklicov, ki so v naslednjih dveh do treh letih najbolj ogroženi. Ne pravim, da bodo vsi ti ljudje jutri na cesti, a njihova “check engine” lučka že močno utripa. Konec dela kot ga poznamo.
1. Volan gre iz rok: Transport in logistika
To je prva in najbolj očitna domina. Ko Elon Musk in Mate Rimac (s projektom Verne) pripeljeta robotaxije na evropske ulice, se matematika za človeškega voznika preneha izhajati.
Taksisti in vozniki Uber/Bolt: Robot ne potrebuje spanca, ne goljufa pri taksimetru, ne kadi v avtu in ne posluša nadležne glasbe. Cena prevoza bo padla pod ceno avtobusne karte. Človeški voznik v mestu postaja “premium” storitev za nostalgike ali pa preprosto nepotreben strošek.
Vozniki tovornjakov na dolge proge: Avtoceste so za AI najlažje okolje. Tovornjaki bodo vozili 24/7. Človek bo morda potreben le še za “zadnji kilometer” manevriranja, pa še to le začasno.
Dostavljalci hrane: Droni in majhni avtonomni robotki na pločnikih so že tu. Zakaj bi plačevali študenta, da vam prinese pico, če to lahko stori škatla na kolesih za 10 centov elektrike?
2. Digitalna tekoča trakova: Administracija in finance
Pisarne so postale sodobni rudniki premoga – in AI je novi električni vir energije.
Vnašalci podatkov in nižji administratorji: Če je vaše delo “copy-paste” iz enega Excela v drugega, ste v težavah. AI agenti to počnejo v milisekundah, brez napak pri tipkanju.
Bančni uradniki in zavarovalniški agenti (za enostavne primere): Sklepanje preprostih zavarovanj ali odobritev manjših kreditov? To je algoritem. Nihče ne želi čakati v vrsti na banki, da bi podpisal tri papirje.
Osnovno knjigovodstvo: Programska oprema že zdaj zna prebrati račun, ga poknjižiti in oddati DDV obrazec. Človek je tu le še nadzornik napak, kmalu pa niti to ne več.
3. “Klic v sili”: Storitve za stranke
To se dogaja zdaj, v tem trenutku. Klarna je odpustila stotine ljudi, ker AI opravi delo hitreje in bolje.
Operaterji v klicnih centrih: AI glasovni asistent danes zveni bolj človeško kot naveličan študent na drugi strani žice. Ne jezi se, ima dostop do celotne baze podatkov v trenutku in govori 50 jezikov. Služba “prve linije” podpore je praktično mrtva.
