Oblikovalec, ki programira. Marketingar, ki oblikuje. Novinar, ki je hkrati raziskovalec, prevajalec in video montažer. Umetna inteligenca ne ustvarja robotov, ki bi nas zamenjali. Ustvarja nekaj bolj nenavadnega: AI metaljudi. In tile ljudje že sedijo v vaši pisarni.
Kentaver ni mitološko bitje, ampak vaš novi sodelavec
Leta 2005 se je zgodilo nekaj, kar bi si morali zapomniti bolje kot marsikatero olimpijado. Na šahovskem turnirju v prostem slogu, kjer so smeli ljudje igrati skupaj z računalniki, niso zmagali velemojstri. Zmagala nista niti superračunalnik niti šahovski genij. Zmagala sta dva ameriška amaterja s tremi navadnimi računalniki. Garry Kasparov, ki je osem let prej izgubil proti Deep Blue, je iz tega potegnil sklep, ki je danes aktualnejši kot kdajkoli: šibek človek s strojem in dobrim procesom premaga močan stroj in premaga tudi močnega človeka s strojem in slabim procesom.
Temu fenomenu je dal ime kentaver: pol človek, pol stroj. In natanko to so AI metaljudje, o katerih govorim. Ne gre za ljudi, ki jih bo AI zamenjal. Gre za ljudi, ki so AI zajahali. Razlika je približno taka kot med pešcem in džokejem. Oba imata dve nogi, ampak samo eden pride na cilj s hitrostjo konja.
Znanost pravi: to ni marketinška pravljica
Ker sem po naravi cinik, sem šel preverit številke. Harvard Business School in svetovalna hiša BCG sta izvedla poskus na 758 svetovalcih, kar je 7 odstotkov vseh svetovalcev podjetja. Tisti, ki so delali z umetno inteligenco, so opravili 12,2 odstotka več nalog, delali 25,1 odstotka hitreje in oddali izdelke, ki so jih ocenjevalci ocenili za več kot 40 odstotkov kakovostnejše. To niso obljube iz PowerPoint predstavitve nekega startupa. To je recenzirana študija, objavljena v reviji Organization Science.
A zdaj pride podatek, ki je zame najpomembnejši v celotni raziskavi. Največ so pridobili podpovprečni svetovalci: njihova uspešnost je poskočila za 43 odstotkov, medtem ko so se najboljši izboljšali "le" za 17 odstotkov. Prevedeno v "človeščino": AI je dvigalo, ki najhitreje pelje tiste s pritličja. In prav tu se rodi ekonomija AI metačloveka. Če povprečen oblikovalec z AI nenadoma piše uporabno programsko kodo, sestavlja marketinške kampanje in analizira podatke, potem ne opravlja več enega poklica. Opravlja jih pet. Sam Altman, šef OpenAI, je šel še dlje in javno napovedal, da bo kmalu nastalo prvo podjetje z enim samim zaposlenim in vrednostjo milijarde dolarjev. Njegovi prijatelji, direktorji tehnoloških podjetij, imajo o letnici baje celo stavnico.
Platon je to predvidel, McLuhan pa razložil
Zdaj pa filozofija, ker kolumna brez filozofije ni kolumna, ampak oglas. Panika ob novih orodjih za mišljenje je stara natanko toliko kot orodja sama. Platon v Fajdrosu opisuje kralja, ki zavrne izum pisave, ker bo ustvarila pozabljivost v dušah ljudi, saj se ne bodo več zanašali na svoj spomin. Zvenite znano? Isto smo govorili o kalkulatorju, o Googlu in o navigaciji. Pisava nam je res vzela spomin rapsodov, ki so na pamet recitirali Iliado. V zameno nam je dala znanost, pravo in, no ja, tudi Instagram.
Marshall McLuhan je v šestdesetih letih to poimenoval natančneje: vsaka tehnologija je podaljšek človeka, a vsak podaljšek hkrati nekaj amputira. Avto je podaljšal noge in amputiral hojo. Filozofa Andy Clark in David Chalmers sta leta 1998 postavila še radikalnejšo tezo o razširjenem umu: če beležka, telefon ali algoritem opravlja del vašega mišljenja, potem je ta stvar dobesedno del vašega uma. AI metačlovek torej ni znanstvena fantastika. Je logičen naslednji korak ideje, da se človeški um nikoli ni končal na robu lobanje. Nietzschejevega nadčloveka smo si vedno predstavljali napačno, kot mišičnjaka s plaščem. Morda je v resnici oblikovalka iz Šiške, ki s tremi AI agenti vodi projekt, za katerega je včeraj potreboval agencijo z dvajsetimi ljudmi.
Temna stran: kognitivni dolg je kredit z oderuškimi obrestmi
Pa bodimo pošteni, ker ta kolumna ni reklama za AI naročnine. Ista harvardska raziskava ima drugo polovico, ki jo evangelisti radi izpustijo. Pri nalogah zunaj zmožnosti umetne inteligence, raziskovalci temu pravijo nazobčana tehnološka meja, so bili svetovalci z AI za 19 odstotnih točk slabši od kolegov brez nje. Zakaj? Ker so izklopili glavo in slepo prekopirali odgovor. Stroj je zvenel prepričljivo, čeprav se je motil, in človek mu je verjel.
