Če ste mislili, da so znanstvenofantastični filmi iz osemdesetih let le plod pretirane domišljije režiserjev s preveč prostega časa, pomislite znova. Severnoatlantsko zavezništvo NATO se namreč pripravlja na projekt, ki zveni kot scenarij iz serije Black Mirror, zmešan z dobrim starim hladnovojnim trilerjem. V okviru nove iniciative, poimenovane Eastern Flank Deterrence Initiative (EFDI), bo NATO svojo mejo z Rusijo in Belorusijo v dolžini kar 3.500 kilometrov (2.175 milj) opremil z omrežjem naprednih senzorjev, satelitov in tisočev dronov, ki jih bo krmilila umetna inteligenca.
Cilj tega gigantskega tehnološkega podviga je ustvariti neprekinjen digitalni nadzor nad enim najbolj občutljivih območij na planetu. A preden začnete v kleti kopati zaklonišče in kupovati zaloge konzervirane hrane v strahu pred samodejnim uničenjem človeštva, naj vas pomirim: inženirji so v ta visoko razviti sistem vgradili zelo jasno in neizprosno varovalko.
Umetna inteligenca opravlja dolgočasno delo, človek pa drži prst na sprožilcu
Glavna naloga algoritmov umetne inteligence bo upravljanje masovnih flot dronov in reševanje logističnega problema, ki ga ljudje enostavno ne moremo dohajati. Letenje nad monotonimi gozdovi in nepreglednimi polji ter ure in ure čakanja na morebiten vdor je namreč za človeškega pilota nepredstavljivo dolgočasno, predvsem pa kadrovsko neizvedljivo. Kot je slikovito pojasnil major ameriške vojske Ben Schiff, vodja produkta za podatkovno hrbtenico sistema EFDI: "Ljudje odločajo o tem, kaj dron dela, vendar jim ni treba fizično upravljati letenja, saj nimamo na voljo milijona pilotov. Ne moremo upravljati milijona dronov hkrati."
Umetna inteligenca bo torej skrbela za avtonomno patruljiranje, prepoznavanje groženj ter zbiranje podatkov. Ko pa pride do ključnega vprašanja – ali je treba zaznano grožnjo nevtralizirati – algoritmi ne bodo imeli glasovalne pravice. Končna odločitev v tako imenovani verigi uničenja (angl. kill chain) ostaja izključno v rokah človeškega operaterja. Terminator torej dobi nalogo, da poišče cilj, za pritisk na rdeči gumb pa mora še vedno vprašati za dovoljenje.
Od klasične verige do digitalne pajčevine: Nastaja "Kill Web"
Namesto dosedanjega tradicionalnega postopka, kjer so se podatki prenašali linearno od enega senzorja do operaterja, NATO prehaja na znatno naprednejši koncept, ki ga vojaški strategi imenujejo "kill web" oziroma mreža uničenja. V središču tega sistema je podatkovna hrbtenica EFDI, ki deluje kot pravi pravcati digitalni živčni sistem. Ta nepovezane koščke mozaika – podatke iz dronov, kopenskih senzorjev, satelitov ter informacijskih sistemov posameznih držav članic NATO – v realnem času združuje v enotno, pregledno sliko bojišča.
