Poletje 2026 je bilo najbolj vroče v zgodovini meritev zahodne Evrope, Sredozemlje pa je ponekod kar 8 °C toplejše od običajnega. Kaj to pomeni za jesen? Nič dobrega. Razlagamo, zakaj meteorologi septembra in oktobra pričakujejo izjemna neurja in kje je Slovenija na tem zemljevidu.
Poletje, ki je pisalo zgodovino (in osmrtnice)
Začnimo s številkami, ker te ne lažejo, tudi kadar bi si to zelo želeli. Po podatkih evropske službe Copernicus je zahodna Evropa letos doživela najbolj vroč junij in julij, odkar merimo: povprečna temperatura obeh mesecev je znašala 21,62 °C, kar je 2,79 °C nad dolgoletnim povprečjem. Francija je zabeležila najbolj vroč julij v svoji zgodovini z odklonom +3,8 °C, Barcelona pa je 8. julija namerila 40,5 °C (104,9 °F), najvišjo temperaturo v več kot sto letih meritev observatorija Fabra.
In Slovenija? Nismo bili gledalci. Junij 2026 je bil pri nas po podatkih klimatskih analiz kar 4,67 °C nad povprečjem, s čimer smo se uvrstili med šest najbolj pregretih regij na svetu ta mesec. Leto 2025 je bilo že prej najtoplejše v zgodovini države. Če se vam je torej zdelo, da je bilo letos poletje kot v pečici na ventilacijo, se vam ni zdelo. Bilo je.
Cena je bila visoka: po podatkih, ki jih povzema CNN, je vročina letos v Evropi terjala že več kot 25.000 življenj, požari pa so upepelili več kot 1,23 milijona akrov (okoli 500.000 hektarjev) zemljišč, predvsem v Španiji, Franciji in Italiji. Peti vročinski val sezone je sredi avgusta še vedno pekel kontinent.
Sredozemlje: največji bojler v Evropi je vklopljen na maksimum
Tu pa pridemo do bistva zgodbe. Vročina na kopnem je novica za en teden. Vročina v morju je hipoteka za celo jesen.
Po podatkih Evropske vesolske agencije in Copernicusa so bili deli Sredozemskega morja konec junija do 8 °C toplejši od povprečja obdobja 1991–2020, največje anomalije pa so izmerili ob južni Franciji, okoli Korzike, Sardinije in Apeninskega polotoka. Reuters poroča, da je morski vročinski val zahodno Sredozemlje ponekod segrel več kot 5 °C nad normalo. Globalna povprečna temperatura morske gladine je 21. junija prvič v zgodovini presegla 21 °C. Tudi severni Jadran, vključno s slovensko obalo, redno sodi med najtoplejše kotičke celotnega bazena.
Sredozemlje se sicer po ugotovitvah znanstvenega panela MedECC segreva približno 20 odstotkov hitreje od svetovnega povprečja. Hrvaški inštitut Ruđer Bošković je skupaj s slovenskimi in italijanskimi znanstveniki izmeril, da se je globoki Jadran na tisoč metrih globine v zadnjem desetletju segrel za 0,8 °C. To so vrednosti, ki so jih klimatski modeli napovedovali za konec stoletja. Prišle so osemdeset let prezgodaj, kot gost, ki se najavi za večerjo in pozvoni ob zajtrku.
Fizika maščevanja: zakaj toplo morje pomeni divjo jesen
Zdaj pa recept, ki ga razume vsak, ki je kdaj kuhal na plinu. Toplejša kot je morska gladina, več vode izhlapi in več vodne pare lahko zadrži ozračje. Ta para je, kot pravijo španski meteorologi pri Meteo.es, "dobesedno gorivo neviht". Ko jeseni nad še vedno toplo morje prispe prva hladna višinska dolina ali odrezano jedro hladnega zraka, se vsa ta poletna energija sprosti v obliki silovitih nalivov, toče in orkanskih sunkov vetra.
Morje je namreč baterija. Polni se počasi, vse dolge svetle mesece, in se prazni hitro, včasih nasilno, ko se vreme obrne. Toplota, ki jo je Sredozemlje vsrkalo junija, bo septembra še vedno tam. Čakala bo.
Najbolj ekstremna oblika tega praznjenja so medikani, sredozemski tropski cikloni. Nastajajo predvsem jeseni, ko hladen višinski zrak naleti na morje, ogreto na 20 do 26 °C, in lahko dosežejo moč orkana prve kategorije s sunki do 153 km/h (95 mph). Nevihta Daniel je leta 2023 v Libiji v manj kot dveh dneh odvrgla okoli 170 milimetrov dežja in povzročila humanitarno katastrofo. Raziskovalci opozarjajo, da že dvig temperature morja za 1 do 2 °C občutno poveča hitrost vetra in količino padavin v takih sistemih. Letos imamo ponekod pet stopinj in več.
