Nvidia in OpenAI sta sklenila partnerstvo, ki naj bi v naslednjih letih prineslo postopno investicijo v višini do 100 milijard dolarjev. Cilj je gradnja ogromne infrastrukture z vsaj 10 gigavati računske moči, kar bo omogočilo treniranje naslednje generacije modelov umetne inteligence. Trg je reagiral hitro: delnice Nvidie so se ob novici dvignile za več kot 4 %.
Tekma za prevlado v umetni inteligenci je pravkar dobila novo poglavje. Nvidia, kralj grafičnih procesorjev, in OpenAI, najbolj izpostavljeno ime v AI industriji, sta napovedala sodelovanje, ki bo v zgodovini tehnoloških investicij težko dobilo primerjavo. V ospredju je številka, ki jemlje dih: 100 milijard dolarjev. A še bolj impresivna je obljuba o 10 gigavatih računske moči, kar je enakovredno porabi elektrike manjšega mesta – toda namenjeno zgolj treniranju nevronskih mrež.
Partnerstvo je formalizirano v t. i. pogodbi o načelu, ki predvideva, da bo Nvidia v naslednjih letih postopno vlagala v OpenAI, sorazmerno z napredkom pri gradnji nove infrastrukture. Prva faza naj bi se začela v drugi polovici leta 2026, ko naj bi zaživeli prvi veliki podatkovni centri, polni milijonov grafičnih procesorjev Nvidia. Čeprav številka “100 milijard” zveni kot enkratno nakazilo, je dejansko zgrajena na logiki postopnih vložkov: več sistemov, več denarja.
Zakaj vse to? Odgovor je preprost, a eksploziven: trenutna umetna inteligenca se duši v pomanjkanju računske moči. Čeprav podjetja, kot so Microsoft, Google in Amazon, gradijo svoje gigantske farme strežnikov, OpenAI potrebuje infrastrukturo povsem novega reda velikosti. Le tako lahko zasleduje vizijo “superinteligence” – nejasen, a vznemirljiv pojem, ki ga v Silicijevi dolini uporabljajo za modele, sposobne preseči človeške intelektualne meje.
