Tehnologije17. avgust 20263min branja

Nvidia z 1,5 milijarde dolarjev in gigantskim kreditom gradi AI super-center na območju za uran

Nvidia z 1,5 milijarde dolarjev in astronomskim kreditom gradi gigantski podatkovni center za OpenAI na mestu, kjer so nekoč obogatevali uran za jedrske podmornice.

Jan MacarolAvtorJan Macarol
Nvidia z 1,5 milijarde dolarjev in gigantskim kreditom gradi AI super-center na območju za uran

Če ste mislili, da so sodobni električni avtomobili ali pametni telefoni potratni z energijo, vas bo svet umetne inteligence popolnoma šokiral. Tehnološki gigant Nvidia je napovedal finančno potezo, ki meji na znanstveno fantastiko ali pa na scenarij kakšnega filma o Jamesu Bondu. V družbo SB Energy, ki jo podpirata japonski tehnološki velikan SoftBank in ustvarjalec ChatGPT-ja OpenAI, bo vložil kar 1,5 milijarde ameriških dolarjev (približno 1,38 milijarde evrov).

Ta naložba Nvidiji ne prinaša le lastniškega deleža, temveč ji zagotavlja status absolutnega in edinega dobavitelja računske infrastrukture za prihajajoči gigantski podatkovni center Ports-Pike v bližini Cincinnatija v zvezni državi Ohio. A to je šele začetek zgodbe, ki vas bo pustila odprtih ust. Nvidia bo za gradnjo tega kompleksa zagotovila tudi finančni kredit v neverjetni višini do 105 milijard dolarjev (okoli 96,5 milijarde evrov), kar je znesek, ki presega letne proračune mnogih razvitih držav.

In kje točno bo zrasla ta računski moč brez primere? Na zemljišču Ameriškega ministrstva za energijo (DOE), ki nosi precej pikantno zgodovinsko dediščino. Na tem območju so namreč desetletja obogatevali uran za ameriški jedrski arzenal in pogon jedrskih podmornic ameriške mornarice. Preurejanje lokacije, ki je nekoč napajala atomske konice, v lokacijo, ki bo napajala algoritme umetne inteligence, ima precej močan pridih ironije. Kaj bi navsezadnje lahko šlo narobe, če na mestu za obogatenje urana zgradiš digitalne možgane svetovnih razsežnosti?

Astronomične številke: Gigavati moči in 33 milijard dolarjev za plinsko elektrarno

Za napajanje računske zveri takšnega obsega navadna električna vtičnica seveda ne bo zadoščala. Podatkovni center Ports-Pike bo v prvi fazi zahteval 4,25 gigavata (GW) električne moči, z načrtovano širitvijo pa bo njegova zmogljivost narasla na nepredstavljivih 8 gigavatov (8.000 MW). Za boljšo predstavo: to je energija, ki bi zlahka napajala več milijonov gospodinjstev ali celotno manjšo evropsko državo.

Ker lokalno električno omrežje takšnega udara preprosto ne bi preneslo, bo podjetje SB Energy na lokaciji zgradilo lastno masivno elektrarno na zemeljski plin s kapaciteto kar 9,2 gigavata (GW). Predvidena cena gradnje te plinske elektrarne znaša osupljivih 33 milijard dolarjev (približno 30,3 milijarde evrov). Ta astronomska številka odraža dramatičen dvig stroškov gradnje plinskih elektrarn, ki so se po podatkih analitske hiše BloombergNEF v zadnjih dveh letih povišali za kar 66 odstotkov, predvsem zaradi podivjane povpraševalne mrzlice po podatkovnih centrih.

Foto: Nvida

Geopolitični poker in energetska kriza na obzorju

Zgodba ima tudi zanimivo ozadje v svetu visoke tehnološke politike in financ. SoftBank je namreč še novembra prodal svoj celotni delež v Nvidiji, vreden 5,8 milijarde dolarjev, da bi s tem denarjem financiral lastne neposredne projekte na področju umetne inteligence. Sedaj pa se Nvidia vrača skozi glavna vrata kot ključni financer in ekskluzivni dobavitelj strojne opreme za SoftBankov projekt.

A strokovnjaki že opozarjajo na resne stranske učinke. Ko bodo te gigantske elektrarne dokončane, se bodo za zemeljski plin neposredno tekmovale z izvoznimi trgi. Po nekaterih napovedih bi to lahko v določenih delih Združenih držav Amerike povzročilo celo trimesečno ali trojno povišanje cen zemeljskega plina. Vprašanje je torej, ali bodo lokalni prebivalci in gospodarstvo morali plačati visoko ceno za to, da bo OpenAI lahko treniral naslednjo generacijo pametnih klepetalnikov.

Zaključek in osebno mnenje

Jensen Huang in Sam Altman ne gradita več le strežniških prostorov; gradita absolutne energetske in tehnološke utredbe, ki potrebujejo lastne elektrarne na ravni resnih industrijskih velesil. Gradnja 9,2-gigavatne elektrarne na zemeljski plin za 33 milijard dolarjev na zemljišču, kjer so nekoč kuhali uran za jedrske podmornice, zveni kot zaplet za naslednji film o Jamesu Bondu ali superzlikovcih. A to je naša neposredna realnost. Nvidia stavi vse – z 1,5 milijarde neposredne naložbe in do 105 milijardami dolarjev ponujenega kredita bo zagotovila, da bo prav vsak mikročip v tem gigantu nosil njen logotip. Ali gre za vizionarsko genialnost ali za popolno energetsko norost, ki bo potisnila cene plina v nebo? Kakorkoli že, prihodnost umetne inteligence bo očitno izjemno draga, vroča in nepredstavljivo energijsko požrešna. Kaj pa vi mislite – ali umetna inteligenca upravičuje tako masivne energetske in finančne posege v okolje? Napišite svoje mnenje v komentarje!

Oglasno sporočilo

Google Discover

Internet se spreminja – ne izgubite stika s City Magazine

Dodajte nas kot priljubljen vir na Google in naše zgodbe bodo ostale v vašem toku novic.

Dodaj kot vir

SorodnoTehnologije