Cene priljubljenih 27-palčnih modelov QHD z 240 Hz so se v zadnjem letu znižale za več kot 40 odstotkov, na raven med 650 in 750 evri.
2
Globalne dobave monitorjev OLED so v tretjem četrtletju zrasle za 13 odstotkov v primerjavi s prejšnjim četrtletjem.
3
Na trgu dobavljenih monitorjev vodi Asus z 21,7-odstotnim deležem, MSI se je zavihtel na drugo mesto, Samsung pa je zdrsnil na tretje.
4
Uvedba struktur tandem OLED in optimizirana postavitev podslikovnih pik sta odpravili zamegljenost besedila ter nevarnost vžiga slike.
Oglasno sporočilo
Dolga leta je bila zgodba z računalniškimi monitorji predvidljiva in, bodimo pošteni, precej dolgočasna. Kupili ste siv, plastičen pravokotnik z osvetlitvijo ozadja, ki je črno barvo prikazoval kot motno sivo jutro v Londonu. Ko se je pojavil OLED, smo vsi vedeli, da gre za absolutno vizualno nirvano. A obstajali sta dve neprijetni težavi: cena, ki bi vas prisilila v prodajo ledvice, in strah, da se vam bo orodna vrstica sistema Windows za večno zapekla v dragoceno matriko.
Veliki preobrat na delovnih mizah
Danes so se karte temeljito premešale. Po svežih podatkih analitične hiše TrendForce so se globalne dobave monitorjev OLED v tretjem četrtletju medletno natanko podvojile. Če primerjamo številke s predhodnim četrtletjem, beležimo krepko 13-odstotno rast. Uporabniki so očitno spregledali in ugotovili, da življenje preprosto ponuja premalo sončnih dni, da bi osem ur dnevno strmeli v bledo sliko LCD.
Razlog za takšen skok ni le v nenadnem kolektivnem bogatenju kupcev, temveč v neizprosnih zakonitostih trga. Analitiki pri družbi Omdia ugotavljajo, da so se cene priljubljenih 27-palčnih modelov ločljivosti QHD (2560 × 1440) s hitrostjo osveževanja 240 Hz v zadnjem letu znižale za več kot 40 odstotkov. Kar je bilo včeraj nedosegljiv prestiž za navdušence z neomejenim proračunom, je danes postala povsem razumna nadgradnja za vsakogar, ki ceni svoje oči.
Boj prestolov med tajvanskimi in korejskimi velikani
Zanimivo je opazovati dogajanje na vrhu lestvice proizvajalcev po številu dobavljenih enot. Zmagovalni oder je doživel nekaj dramatičnih prerivanj:
Asus suvereno drži vodilno mesto z 21,7-odstotnim tržnim deležem, saj s svojo serijo ROG prepričuje tako igričarje kot profesionalne ustvarjalce vsebin.
MSI se je prvič v zgodovini povzpel na drugo mesto in si odrezal 14,5 odstotka trga, predvsem po zaslugi agresivne cenovne politike in privlačnih modelov QD-OLED.
Samsung je moral priznati premoč tekmecem in je zdrsnil na tretjo stopničko z 11,3-odstotnim deležem.
Velja poudariti, da ti podatki temeljijo na številu prodanih zaslonov in ne na skupnih prihodkih, kar dokazuje, da je prav MSI uspel zadeti tisto pravo razmerje med ceno in specifikacijami, ki mami običajne kupce.
Foto: ASUS ROG
Konec kompromisov pri pisarniškem delu
Glavni očitek zgodnjim zaslonom OLED je bil prikaz pisave. Zaradi posebne razporeditve podslikovnih pik so imele črke neprijetne barvne robove, kar je po celodnevnem branju preglednic povzročalo glavobol. Proizvajalci so ta problem napadli neposredno. Z uvedbo struktur tandem OLED ter optimizirano postavitvijo podslikovnih pik v obliki klasičnih RGB prog je besedilo postalo ostro kot britva.
Obenem nova generacija plošč prinaša občutno višjo svetilnost in zanesljivejšo zaščito pred vžigom slike, zato OLED ni več rezerviran izključno za nočne igričarske seanse v temni sobi, temveč blesti tudi v močno osvetljenih pisarnah ob urejanju dokumentov.
Zakaj raje kupiti monitor kot novo grafično kartico?
Priča smo tudi zanimivemu psihološkemu fenomenu. Cene osnovnih računalniških komponent, kot so hitri pomnilniki RAM, zmogljivi pogoni SSD in predvsem premijske grafične kartice, so v zadnjem obdobju znova poletele v nebo. Ko povprečen navdušenec ugotovi, da nova grafična kartica stane toliko kot rabljen mestni avtomobil, se raje odloči za posodobitev monitorja.
Monitor je namreč tista komponenta, ki jo gledate vsako sekundo uporabe računalnika. Nova grafična kartica morda nariše več sličic na sekundo, a neskončno kontrastno razmerje, popolna črnina in odzivni časi pod 0,03 milisekunde spremenijo celotno izkušnjo takoj in neprimerljivo bolj opazno kot dodatnih 15 odstotkov grafične moči.
Tehnologija je dozorela
Prehod na OLED je odlična tehnološka poteza, ki jo lahko trenutno privoščite svoji delovni mizi. Dolgo smo poslušali opozorila o občutljivosti teh zaslonov, a ko enkrat preizkusite pravi OLED z odzivnostjo 240 Hz in globino črnine, ki spominja na brezno vesolja, postane povratek na klasičen IPS ali VA panel enakovreden poskusu kuhanja kave na sveči.
Foto: Samsung
Danes kakovosten 27-palčni igričarski monitor OLED dobite že za približno 650 do 750 evrov, medtem ko so se še pred kratkim cene začele krepko nad tisočakom. Tehnologija je dozorela, odpravila svoje otroške bolezni in postala dostopna. Čas za izgovore se je iztekel. Ste že preklopili na popolno črnino ali še vedno vztrajate pri preizkušenem LCD-ju?
Koliko danes stane kakovosten 27-palčni igričarski monitor OLED?
Kakovosten 27-palčni igričarski monitor OLED je danes mogoče dobiti za približno 650 do 750 evrov. Cene priljubljenih 27-palčnih modelov QHD z 240 Hz so se namreč v zadnjem letu znižale za več kot 40 odstotkov.
Ali so monitorji OLED primerni tudi za pisarniško delo in branje besedila?
Da, primerni so tudi za pisarne, saj so proizvajalci z uvedbo struktur tandem OLED in postavitvijo podslikovnih pik v obliki RGB prog odpravili težave z neostrimi robovi besedila. Nova generacija zaslonov prinaša tudi višjo svetilnost in zanesljivejšo zaščito pred vžigom slike.
Katere znamke trenutno obvladujejo trg monitorjev OLED?
Vodilno mesto z 21,7-odstotnim tržnim deležem drži Asus s svojo serijo ROG. Na drugem mestu je MSI s 14,5-odstotnim deležem, na tretjem pa Samsung z 11,3 odstotka dobavljenih enot.
Debata v živo·3 odzivov·3 FAQ·0 komentarjev
Za pošiljanje se brezplačno prijavite — vnos vam shranimo