Projekt SLAB: Zakaj želi Palmer Luckey zgraditi tisočletno industrijsko trdnjavo na odprtem morju
Pozabite na luksuzne jahte, Palmer Luckey gradi orjaško plavajočo industrijsko platformo SLAB, ki naj bi kljubovala birokraciji in valovom kar tisoč let.
Palmer Luckey že od leta 2014 v tajnosti razvija projekt SLAB, ki je bil leta 2017 dokapitaliziran pri vrednotenju ene milijarde dolarjev.
2
Masivna plavajoča industrijska platforma je inženirsko zasnovana z neverjetno življenjsko dobo kar 1.000 let.
3
Platforma ni luksuzno letovišče, temveč delovni prostor, namenjen metalurgiji, petrokemiji, kemijskemu inženirstvu in medicinskim raziskavam.
4
Glavni cilj projekta je zagotoviti cenejši delovni prostor ter popoln umik pred zveznimi in lokalnimi birokratskimi regulativami.
5
Luckey je zavrnil medijska ugibanja, da gre zgolj za plavajoči podatkovni center za umetno inteligenco z morskim hlajenjem.
Oglasno sporočilo
Če ste mislili, da je Palmer Luckey zgolj tisti nenavadni fant v havajski srajci in japonkah, ki je pri rosnih dvajsetih izumil sodobno navidezno resničnost, jo drago prodal Marku Zuckerbergu in se nato umaknil v udobno kalifornijsko brezdelje, ste se pošteno ušteli. Luckey je namreč živi dokaz, kaj se zgodi, ko neizmerna količina kapitala trči ob inženirski um, ki razmišlja kot mešanica med Tonyjem Starkom in tehnološkim posebnežem iz filmov o Jamesu Bondu. Po tem, ko je z obrambnim gigantom Anduril Industries temeljito pretresel vojaško industrijo, zdaj javnosti razkriva zamisel, ob kateri običajni opazovalci le debelo gledamo: zgraditi namerava orjaško plavajočo industrijsko platformo, imenovano SLAB.
Kaj za vraga je SLAB in zakaj plava na odprtem oceanu?
Na družbenem omrežju X je Luckey razgrnil tančico s projekta, ki ga je v popolni tajnosti razvijal že vse od leta 2014, ko je Meta kupila podjetje Oculus. Denar od te odmevne prodaje ni šel zgolj za zbiranje eksotičnih vozil ali helikopterjev, temveč za razvoj avtonomnega morskega habitata oziroma koncepta »seasteading«. Gre za tako resen in kapitalsko podprt podvig, da so ga Luckey in njegovi sodelavci že leta 2017 dokapitalizirali pri vrednotenju ene milijarde ameriških dolarjev (približno 920 milijonov evrov). Še bolj fascinantni pa so inženirski načrti, ki predvidevajo življenjsko dobo te masivne strukture kar 1.000 let.
Vendar ne pričakujte plavajočega letovišča s koktajli, teniškimi igrišči in neskončnimi bazeni za peščico premožnih. SLAB je zastavljen kot neusmiljeno pragmatičen industrijski habitat. Njegov temeljni cilj je zagotoviti delovni prostor, ki bo cenejši od dragih zemljišč na kopnem in predvsem popolnoma osvobojen zveznih ter lokalnih regulativ, ki po Luckeyjevem prepričanju dušijo sodobno tehnološko in proizvodno industrijo. Med panogami, ki bi na tej ploščadi našle svoj novi dom, Luckey izrecno izpostavlja:
predelavo in metalurško obdelavo kovin,
napredne medicinske raziskave ter pionirska klinična zdravljenja,
obsežne industrijske zmogljivosti za razsoljevanje morske vode,
predelavo nafte ter sorodno petrokemično industrijo,
visoko tvegano kemijsko inženirstvo nove generacije.
Foto: Envato Elements
Brez hipijevskega bega: To je industrijski varnostni ventil
Doslej so bili projekti umetnih morskih otokov v Silicijevi dolini pretežno domena libertarnih romantikov, ki so želeli zbežati pred davki in na mednarodnih vodah nemoteno uživati prepovedane substance pod pretvezo popolne svobode. Luckey poudarja, da ima SLAB povsem drugačen značaj. Projekt ni nastal kot pobeg iz Združenih držav Amerike ali izogibanje družbenim obveznostim, marveč kot strateško orodje za krepitev industrijske moči. Sam ga opisuje kot »varnostni ventil pred nepremišljeno, zastarelo in uničujočo birokracijo«, ki ključnim gospodarskim panogam onemogoča hiter ter odločen tehnološki preboj.
Foto: Envato Elements
Zanimiv je tudi sam trenutek razkritja. Več ameriških tehnoloških medijev je namreč pred kratkim izbrskalo podatke o svežih kapitalskih vložkih ter začelo špekulirati, da ekipa gradi plavajoči podatkovni center za umetno inteligenco, ki bi ga hladili z morsko vodo. Luckey je tovrstne govorice odločno zavrnil: SLAB je bistveno starejši koncept, neprimerno bolj inženirsko kompleksen in bistveno bolj ambiciozen kot zgolj še ena gigantska strežniška farma na valovih.
Genialna rešitev ali nevaren presedan?
Priznati moram, da ima zamisel o selitvi težke industrije na odprto morje določen ciničen, a povsem razumljiv čar. Na celini se vsaka nova industrijska pobuda sooča z desetletji pridobivanja okoljskih dovoljenj, pritožbami lokalnih skupnosti in nepreglednimi kupi birokracije, ki ubijajo vsakršno inovacijo v kali. Če tovarno preprosto postavite na mednarodne vode, vse te ovire na papirju izginejo čez noč. Seveda pa ta svoboda prinaša resne pomisleke: kaj se zgodi ob morebitnih ekoloških nesrečah sredi oceana, katero pravo bo ščitilo delavce na platformi in ali ne ustvarjamo nevarne pravne praznine za postopke, ki so na kopnem utemeljeno prepovedani?
S projektom, ki je bil že pred leti ovrednoten na milijardo dolarjev, SLAB ostaja eden najbolj radikalnih podvigov našega časa. Čeprav bo do operativne platforme preteklo še precej vode, nas je Luckey z uspehom Andurila naučil, da njegovih na videz norih idej nikoli ne smemo odpisati.
SLAB je orjaška avtonomna plavajoča industrijska platforma, ki jo načrtujejo na odprtem oceanu oziroma v mednarodnih vodah. Zasnovana je kot pragmatičen industrijski habitat z življenjsko dobo kar 1.000 let.
Kolikšna je finančna vrednost projekta SLAB?
Projekt so Palmer Luckey in njegovi sodelavci že leta 2017 dokapitalizirali pri vrednotenju ene milijarde ameriških dolarjev, kar znaša približno 920 milijonov evrov.
Za koga oziroma katere dejavnosti je platforma namenjena?
Namenjena je tehnološki in težki industriji, ki se želi izogniti dragim zemljiščem ter birokratskim regulativam na kopnem. Med panogami so predelava kovin, napredne medicinske raziskave, razsoljevanje morske vode, predelava nafte ter visoko tvegano kemijsko inženirstvo.
Debata v živo·3 odzivov·3 FAQ·0 komentarjev
Za pošiljanje se brezplačno prijavite — vnos vam shranimo