Ironija prihajajoče dobe je popolna: bolj ko postajamo digitalni in AI, dražje se bo plačevalo tiste, ki znajo ostati brutalno analogni. Umetna inteligenca bo poskrbela, da bo povprečnost postala brezplačna, pristen človeški stik pa bo postal najdražji luksuz na trgu. Algoritem vas ne bo zamenjal zato, ker je pametnejši od vas, ampak zato, ker ste vi postali dolgočasni. Naj razložim!
Že leta 2010, ko smo se še vsi navduševali nad tem, da telefon ve, kje smo (danes nas to spravlja v grozo), sem imel teorijo. Preprosto, skoraj banalno teorijo, ki pa se danes, ko vsi paničarijo zaradi umetne inteligence (AI), kaže kot edina resnica. Imenoval sem jo paradoks “Silicijeva dolina proti kmečki pameti”.
Američani bi rekli Jetsons proti Flintstones, a ker nismo v risanki, dajmo to prevesti v našo realnost: bolj ko tehnološko postajamo sterilna, digitalna in “pametna” družba, bolj bodo zmagovalci tisti, ki bodo znali ohraniti lastnosti, ki smo jih imeli, ko smo se še pogovarjali v živo ob šanku.
Tehnologija bo vse spremenila v “commodity” (beri: ničvredno ropotijo)
Danes vsi govorijo o AI revoluciji. O tem, kako bo ChatGPT zamenjal programerje, pisce, birokrate. In imajo prav. Ampak tisto, česar večina ne dojame, je, da tehnologija pravzaprav vse spremeni v potrošno blago. Ko lahko vsak povprečnež s pomočjo AI sprogramira aplikacijo v treh minutah, koda ni več prednost. Koda postane to, kar je danes kitajska plastika – poceni in dostopna vsem.
Kaj torej ostane? Ostane tisto, česar algoritem ne more sprogramirati. Ostane “stara šola”. Ostane tista “analogna” sposobnost, da nekoga pogledaš v oči, mu stisneš roko in ga dejansko poslušaš, ne da bi vmes gledal na uro ali telefon. V svetu, kjer bomo gene urejali kot Word dokumente in brisali bolezni s copy-paste metodo, bo največja tržna niša postala – biti človek.
Če se danes ukvarjate s poslom, kjer je treba dejansko komunicirati z ljudmi, sedite na rudniku zlata. Vse ostalo bo namreč opravil softver. Tisti, ki bodo znali biti “najbolj ljudje” v svetu robotov, bodo zmagali. To je edina prava revolucija. Vse ostalo je samo hitrejši procesor za procesiranje naše kolektivne neumnosti.
Algoritem si ti – in to boli bolj kot resnica
In ko smo že pri neumnosti. Ena mojih ljubših zabav zadnje čase je poslušanje ljudi, ki jamrajo čez algoritme. “Facebook je toksičen,” pravijo. “TikTok poneumlja mladino.”
Naj vam nalijem čistega vina: Algoritem ni neki zlobni stric iz Bruslja ali Silicijeve doline, ki vas želi uničiti. Algoritem je vaše ogledalo. Algoritem si ti.
Če na spletu iščete prepire, teorije zarote in idiote, vam bo algoritem serviral točno to. Algoritem samo eksponentno potencira to, kar v resnici ste. In če smo iskreni, sodeč po stanju v naši državi, je lep del naših rojakov precej patoloških.
