Minister Borut Rončević je pretekli teden ustavil javno naročilo za nacionalno platformo umetne inteligence, vredno 10 milijonov evrov letno. Denar bo šel za krpanje 133-milijonske luknje v proračunu ministrstva. Odločitev je bila fiskalno neizogibna. Politično neboleča. Strateško pa nevarna, če ostane pri tem.
Zakaj je bila platforma sporna že prej
Novembra lani je premier Robert Golob napovedal, da bo Slovenija ena prvih držav na svetu z nacionalno platformo za generativno umetno inteligenco: brezplačen dostop do vrhunskih jezikovnih modelov za vse državljane, podjetja in raziskovalce. Lepa vizija. Ambiciozna cifra. In takoj tudi tarča kritik.
Manj kot mesec dni po objavi razpisa je več kot 70 strokovnjakov in nevladnih organizacij premierja pozvalo, naj naročilo prekliče. Skrbelo jih je predvsem eno: da država kupuje licence pri tujih ponudnikih in s tem tvega digitalno suverenost namesto da bi jo krepila. Stroka je opozarjala tudi na tehnično plat zgodbe. Strokovnjak za umetno inteligenco Boštjan Kožuh je opozoril, da zaradi zahteve po ničelni hrambi podatkov tvegamo nakup orodja, ki si ne sme zapomniti ničesar. Torej dragega, a osiromašenega pomočnika. Njegova glavna teza je bila preprosta in točna: težava ni v tehnologiji, temveč v tem, da država nima strategije, kako naj se ta tehnologija dejansko uporablja.
Torej: ko je minister Rončević razpis ustavil, ni podrl nečesa, kar bi se moralo obdržati za vsako ceno. Podrl je projekt, ki je bil sporen že pred svojim rojstvom.
Kaj to pomeni za vas
Tu se zgodba zaplete. Ker rez brez alternative ni prioritizacija. Je kapitulacija. In Slovenija si je ravno v trenutku, ko se svet odloča, kdo bo v naslednjem desetletju konkurenčen in kdo bo samo gledal, privoščila popolno tišino na področju umetne inteligence.
Poglejmo, kaj v istem tednu počnejo drugi. Singapur je v proračunu za leto 2026 uvedel 400-odstotno davčno olajšavo za investicije podjetij v umetno inteligenco in razširil Productivity Solutions Grant, ki podjetjem krije do polovice stroškov uvajanja AI orodij. Cilj programa je jasen in izmerljiv: 10.000 podjetij in 100.000 delavcev, ki bodo v treh letih postali, kot temu tam pravijo, "AI-dvojezični". Portugalska že vrsto let deli digitalne vavčerje v vrednosti 7.500 evrov za podjetja, ki se lotevajo digitalne transformacije, vavčerski instrumenti pa se v Evropski uniji uporabljajo že več kot dve desetletji. To niso poskusi. To so države, ki so preprosto seštele 1 in 1.
Slovenija medtem ugaša sireno, ker je predraga. Logično, dokler ne pride val.
