Ženska, ki odpušča ljub! Ampak! “Moški pozabijo, a nikoli ne odpustijo; ženske odpustijo, a nikoli ne pozabijo.” To je resnica!
Ženska nikoli ne odide ob prvi priložnosti, če resnično ljubi. Ne odide, če čuti nekaj do moškega, ki ga ima ob sebi. Ne odide, če želi z njim graditi prihodnost. Tudi, ko začne čutiti, da je njen moški postal hladen, ravnodušen, nezainteresiran …
Takrat ženska odpušča in poskuša spremeniti stvari, da bi ga izzvala k akciji. Enkrat, dvakrat … nikoli pa tega ne počne v nedogled. Kajti pride dan, ko neha dajati svojo dušo za oba, razočarana je in vse, kar si želi, je lastna svoboda. Takrat je on več ne prepozna, preprosto se je preveč navadil, da jo gleda, kako se sama bori za oba.
Žena, ki ljubi, vztraja pri tem, da se stvari premaknejo naprej. Bori se za njegovo ljubezen, saj ljubljene osebe ne more kar preprosto zapustiti. Poskrbela bo, da v bitki nič ne bo izgubljeno, odpušča, saj želi videti njegovo obžalovanje in spremembo.
Odpustila bo tudi drugič. Pa tudi tretjič, ko bo to postalo že navada.
A nekega dne se bo ustavila in spoznala, da ni težava v njeni ljubezni, temveč v njegovi ravnodušnosti. Potem bo nehala ljubiti. Potem bo odšla.
