Če obstaja človek v sodobni tehnološki industriji, ki preprosto ne zna pri miru sedeti ob skodelici čaja in uživati v doseženem, je to Carl Pei. Ko je pred leti soustvaril OnePlus in ga spremenil v sinonim za t. i. morilca paradnih konjev, je odšel ravno v trenutku, ko je zadeva postala nekoliko predvidljiva. Nato je ustanovil Nothing, podjetje s prozorno estetiko, svetlečimi LED-diodami in vizijo, da tehnologijo znova naredi zabavno. Kmalu zatem je sledil še CMF – cenovno dostopen, oblikovalsko drzno oranžen podizdelek, ki je dokazal, da poceni ne pomeni nujno dolgočasno.
Zdaj pa prihaja presenečenje, ki bo pošteno premešalo karte na globalnem trgu zabavne elektronike: CMF se uradno ločuje od matičnega Nothinga in postaja samostojno podjetje z večinskim indijskim lastništvom.
Foto: CFM
Od podznamke do samostojnega igralca z lastnim razvojem
Po uradnih podatkih bo Nothing v novoustanovljeni družbi ohranil zgolj manjšinski lastniški delež. Celotno vodstvo, sedež podjetja ter – kar je morda najbolj pomembno – oddelek za raziskave in razvoj (R& D) se selijo neposredno v Indijo. To ni le administrativna poteza zaradi davčnih olajšav, temveč strateška preobrazba: CMF ne želi več biti le prikupna, proračunska izpeljanka Nothinga, temveč polnopravna tehnološka sila z lastnim inženirskim jedrom.
Carl Pei je ob tem potegnil zanimivo zgodovinsko vzporednico, ki je težko spregledati. Svetovna tehnološka industrija je v preteklosti že doživela valove vzpona posameznih regij: najprej je bila to Japonska s pionirji potrošniške elektronike, sledila je Južna Koreja z velesilami, kot je Samsung, v zadnjih dveh desetletjih pa je globalni trg nepovratno zaznamovala Kitajska. Po Peievem mnenju je naslednja postaja povsem jasna: Indija.
Indija je naslednja. Že danes je druga največja proizvajalka pametnih telefonov na svetu, ima največjo mlado populacijo na planetu in enega največjih bazenov programerskih talentov. Kar ji manjka, je lastna globalna znamka potrošniške elektronike. To se bo spremenilo. Vprašanje je le kdaj in kako, je poudaril Pei.
Foto: CFM
Brez bližnjic: lasten razvoj namesto prelepljenih nalepk
Ključna razlika, ki jo poudarjajo pri novem CMF-u, je zavračanje ustaljene prakse t. i. ODM modela (Original Design Manufacturer). Večina poceni znamk se zateka k preprostemu receptu: v katalogih kitajskih tovarn izberejo že izdelan telefon, nanj natisnejo svoj logotip in ga z nekoliko nižjo ceno pošljejo na police. Pei zagotavlja, da bo CMF ubral precej težjo, a dolgoročno edino smiselno pot.
Vsi prihodnji izdelki bodo plod lastnega inženiringa in internega oblikovanja. Dostopne cene, ki so doslej definirale naprave CMF – od pametnih ur do slušalk in pametnih telefonov – pa ne bodo dosežene s kompromisi pri materialih ali komponentah, temveč z agresivnim zniževanjem lastnih marž ter optimizacijo dobavnih verig.
Domovinsko okolje kot odskočna deska
Čeprav se morda komu zdi selitev v Indijo nepričakovana, številke govorijo same zase. Kar 99 odstotkov vseh pametnih telefonov, ki se danes prodajo v Indiji, je tam tudi fizično proizvedenih. Vendar je zgolj sestavljanje telefonov za tuje korporacije le prva faza. Z ustanovitvijo lastnega R& D centra CMF cilja na ustvarjanje dodane vrednosti in zadrževanje intelektualne lastnine znotraj države.
Ambicije niso skromne. Ravno nasprotno, mejijo na megalomanske: potem ko je CMF lani zabeležil naziv najhitreje rastoče podznamke telefonov na indijskem trgu, so zdaj javno postavili dolgoročni cilj: prodati kar 100 milijonov pametnih telefonov na leto.
Foto: CFM
CFM je zanimiva ideja za velik trg
Prodati 100 milijonov telefonov na leto? Bodimo pošteni – to je območje, kjer vladajo zgolj težkokategorniki formata Apple, Samsung in Xiaomi. Če bi takšno napoved izrekel neznan zagonski podjetnik, bi se verjetno le nasmehnili ob dobri skodelici kave in nadaljevali z delom. Toda ko to reče Carl Pei, človek, ki je že večkrat dokazal, da se uveljavljene korporacije dajo prestrašiti z dobro vodenim marketingom in izstopajočim dizajnom, postane zadeva precej bolj resna.
Za povprečnega kupca v Evropi to prinaša predvsem dobro novico. Če bo CMF uspel obdržati svojo cenovno filozofijo – kjer ponuja naprave v cenovnem razredu med 150 in 300 evri, a z občutkom in programsko izkušnjo dvakrat dražjih telefonov – bomo dobili izjemno močnega igralca v spodnjem in srednjem razredu. Trg preprosto potrebuje svežino, saj so veliki igralci vstopni segment prepogosto zapostavili z dolgočasnimi plastičnimi ohišji in počasno strojno opremo.
Osamosvojitev CMF-a se dogaja že zdaj, prve popolnoma samostojno razvite naprave z indijskim podpisom pa lahko pričakujemo v prihodnjih mesecih. Ali lahko Indija prek CMF-a res dobi svoj prvi globalni tehnološki imperij, ali pa bo 100-milijonski cilj ostal le ambiciozna marketinška iluzija? Zapišite svoje mnenje v komentarjih!
Oglasno sporočilo
Galerija
Ekskluzivni vpogled
05Slik
Klikni na fotografijo za celozaslonski pogled in podrobnosti.
