Tisti, ki smo s ChatGPT že od prvega dne in ga uporabljamo v vseh mogočih scenarijih, smo z velikim pričakovanjem čakali novo različico GPT-5. V AI-kuluarjih so jo napovedovali kot resničen preboj — skorajda “Oppenheimer moment” umetne inteligence. A prvi vtisi? Precej grenki. Veliko razočaranje GPT-5!
Veliko razočaranje GPT-5! GPT-5 naj bi bil korak proti svetemu gralu — splošni umetni inteligenci (AGI). OpenAI trdi, da je model zdaj “dovolj pameten”, da sam izbere, kako bo rešil nalogo. Torej sam določi “model” delovanja za določeno nalogo. V teoriji lepo, v praksi pa… Če bi šlo za brezplačno verzijo ali tisto za 20 evrov na mesec, bi še razumeli. Toda pri profesionalni naročnini za 200 evrov, kjer so zbrani izkušeni uporabniki, takšen pristop odpira več težav kot rešitev.
Zdaj ChatGPT v vseh plačljivih paketih sam odloča, kateri “notranji” model bo uporabil. Problem? Pri specifičnih nalogah, za katere smo profesionalci ustvarili custom GPT-je, pogosto izbere napačno kombinacijo. Rezultat: odgovori so korak ali dva slabši kot prej.
Izgubljena možnost izbire – Veliko razočaranje GPT-5
Prej smo natančno vedeli, kateri model je najbolj primeren za določen tip naloge. GPT-4.5 Research za slovensko lekturo? Idealno. GPT-4o za generiranje slik? Odlično. GPT-5 pa za lažja vprašanja uporabi manj zmogljiv model, za zahtevnejša pa po lastni presoji preklopi na naprednejšega (npr. o3). Uporabnik pri tem nima vpogleda — niti nadzora.
V uredniških okoljih, kjer so custom GPT-ji del vsakodnevnega delovnega toka, smo včasih v istem pogovoru večkrat zamenjali modele, da smo dobili optimalen rezultat. Zdaj tega luksuza ni več. Zato je – veliko razočaranje GPT-5!
Je to napredek ali le optimizacija strežnikov?
Po nekaj urah uporabe je občutek jasen: GPT-5 je bolj optimizator strežniških virov kot pa nova, revolucionarna inteligenca. OpenAI je očitno želel preprečiti, da bi uporabniki za trivialne naloge po nepotrebnem zagnali najdražje modele. Logično iz poslovnega vidika, manj logično za tiste, ki za naročnino plačujemo stokrat več kot običajen uporabnik.
Resnici na ljubo — API dostop do starih modelov sicer ostaja, a v javni aplikaciji so izginili. In to je problem. Ko ChatGPT sam presodi, kateri model bo uporabil, pogosto izbere manj primerno različico, kot bi jo izbral nekdo, ki točno ve, kaj dela.
Foto: PS
Uporaba GPT-5 v trenutni obliki bo po vsej verjetnosti povzročila večji strežniški »load«, saj bodo morali uporabniki — še posebej profesionalci — za enako kakovostne rezultate uporabiti bistveno več promptov kot prej. Ker nimamo več možnosti izbrati optimalnega modela za specifično nalogo, se delo spremeni v zaporedje popravkov, dodatnih navodil in ponovnih poizkusov. Ironično pa prav to pomeni več procesorske porabe, več klicev na strežnike in posledično večjo obremenitev infrastrukture — torej ravno nasprotno od cilja, zaradi katerega je bil uveden ta »poenostavljen« pristop.
