Tehnologije21. avgust 20263min branja

Zakaj ameriške letalske sile na skrivaj kupujejo prepovedane kitajske drone DJI

Ameriške letalske sile kupujejo prepovedane kitajske drone DJI, saj ugotavljajo, da se pred resničnimi grožnjami lahko zaščitijo le z opremo, ki jo uporablja ves svet.

Jan MacarolAvtorJan Macarol
Zakaj ameriške letalske sile na skrivaj kupujejo prepovedane kitajske drone DJI

Predstavljajte si naslednji scenarij: ameriška vlada z vso politično pompo in glasnim mahanjem z zastavo prepove kitajskega giganta DJI. Razlog? Baje naj bi ti majhni leteči plastični fotoaparati pošiljali podatke naravnost v Peking in ogrožali nacionalno varnost ZDA. Zveni zelo odločno in domoljubno, kajne? A ko gre za zares resne stvari – kot je obramba nuklearnih raketnih silosov Minuteman III v zračni bazi F.E. Warren v Wyomingu – ugotovijo nekaj precej nerodnega: ameriških alternativ, ki bi bile enako dobre, preprosto ni.

In kaj stori ameriško letalstvo (USAF)? Namesto da bi uporabili kakšen pregrešno drag, a neskončno neroden domači dron, so odprli denarnice in naročili prav te prepovedane kitajske igračke. Ker če želiš sovražnika premagati, moraš najprej spoznati njegovo najljubše orodje.

Kaj točno obsega ta nezaželeni nakupovalni seznam?

Nabavna služba 90. pogodbenega polka (90th Contracting Squadron) je objavila uradno naročilo, ki se bere kot seznam želja povprečnega ustvarjalca vsebin na YouTubu. Naročili so obnovljene kvadrokopterje DJI Mavic 2 Pro s kompleti Fly More, kompaktne modele DJI Mini 3 Pro ter celo dinamične FPV drone DJI Avata 2, skupaj z napravami za odmetavanje tovora.

Zakaj točno DJI? Uradna razlaga vojske je brutalno iskrena in pragmatična: "Za ustrezno testiranje naših obrambnih sistemov in usposabljanje operaterjev zoper statistično najbolj verjetno grožnjo v realnem svetu mora vojska uporabljati točno tiste naprave, ki jih bodo nasprotniki najverjetneje uporabili."

Radijski signali, frekvenčni odtisi in algoritmi upravljanja dronov DJI so namreč povsem edinstveni. Če ameriški vojak trenira le na domačih vojaških sistemih, je v realnem spopadu praktično slep in gluh. Kitajski dronii so postali svetovni standard ne le za komercialno rabo, temveč tudi za sodobno bojno polje – kar lahko vsak dan spremljamo v posnetkih z vseh svetovnih žarišč.

Digitalni preobrat: Kako operacija deluje brez vohunjenja?

Seveda se poraja ključno vprašanje: ali ne bodo ti dronii med letanjem nad ameriškimi nuklearnimi raketami pošiljali koordinat v Peking? Američani seveda niso povsem neumni. Preden ti dronii sploh dobijo dovoljenje za polet nad strateško pomembno bazo, jih čaka temeljita digitalna operacija.

Foto: DJI

Izvirno kitajsko strojno opremo oziroma tovarniški firmware povsem odstranijo in jo nadomestijo s posebej razvito vojaško programsko opremo, imenovano RIZER. Ta programska oprema ustvari povsem izolirano okolje (tako imenovani air-gapped sistem), ki dronu fizično in elektronsko preprečuje kakršnokoli komunikacijo z zunanjimi strežniki ali omrežji. S tem zagotovijo, da dron obdrži svoje pristne letalne lastnosti in radijski podpis, a hkrati popolnoma izgubi sposobnost telefoniranja domov.

Poleg baze F.E. Warren podobne ukrepe načrtuje tudi baza Malmstrom v Montani, kar pomeni, da bo ameriško strateško poveljstvo (Global Strike Command) poenotilo svoje usposabljanje. Za nakup uporabljajo posebne izjeme v zakonodaji, kot je člen 10 U.S.C. 2304(c)(1), ki poveljnikom omogoča nakup manjših količin tuje opreme za potrebe elektronskega bojevanja.

Zaključek in osebno mnenje: Lekcija iz neizprosnega pragmatizma

Kaj nam vse to pove o sodobni tehnologiji in vojaški industriji? Predvsem to, da politiko pogosto vodi demagogija, realnost na terenu pa zahteva neizprosen pragmatizem. Lahko sprejemate politične zakone o prepovedih in gradite visoke zidove, a ko morate zaščititi najpomembnejšo jedrsko infrastrukturo pred resničnim svetom, ugotovite, da je komercialna tehnologija preprosto zmagala.

Foto: DJI

Cena te konkretne nabave znaša le nekaj tisoč dolarjev, kar je v primerjavi s stotinami milijonov, ki jih Pentagon nameni za razvoj lastnih protidronskih sistemov, dobesedno drobiž. A ta drobiž prinaša nekaj, česar denar pogosto ne more kupiti: realistično sliko grožnje.

Prav fascinantno je opazovati, kako morajo vojaški generali uporabljati posebne zakonske luknje, da lahko zakonito kupijo tehnologijo, ki jo lahko vsak od nas kupi v najbližji trgovini. Kaj pa vi mislite? Je takšno ravnanje ameriške vojske pameten pragmatizem ali dokončno priznanje poraza zahodne komercialne dronske industrije? Napišite svoje mnenje v komentarjih!

Oglasno sporočilo

Galerija

Ekskluzivni vpogled

04Slik

Klikni na fotografijo za celozaslonski pogled in podrobnosti.

Google Discover

Internet se spreminja – ne izgubite stika s City Magazine

Dodajte nas kot priljubljen vir na Google in naše zgodbe bodo ostale v vašem toku novic.

Dodaj kot vir

SorodnoTehnologije