『ラストタンゴ・イン・パリ』（1972年）や『コンフォーミスト』（1970年）などのカルト映画の監督であり、『ラスト・エンペラー・オブ・チャイナ』（1987年）では名誉あるアカデミー賞を受賞したベルナルド・ベルトルッチ監督が、長い闘病の末77歳で死去した。 。 1960 年代初頭に遡るキャリアの中で、彼はアントニオーニ、フェリーニ、パゾリーニと並ぶイタリアのニューウェーブの重要人物となり、映画『中国最後の皇帝』でハリウッドでも成功を収めました。この映画は、最優秀作品賞と最優秀監督賞を含む、9つのオスカー賞を受賞しました。私たちはあなたのために、この残念ながら亡くなった映画伝説の最高の映画のリストを用意しました。ベルナルド・ベルトルッチの最高の映画を紹介します。
Bernardo Bertolucci se je leta 1941 rodil v Parmi. Sin pesnika in učiteljice je bil vzgojen v literarnem in umetniškem vzdušju, njegov oče Attilio pa je prijateljeval s Pierom Paolom Pasolinijem, takrat še pisateljem in pesnikom. Pasolini je tako za svoj filmski prvenec Berač (Accattone, 1961) kot pomočnika najel 20-letnega Bertoluccija. To se je izkazalo za Bernardov preboj: Pasolini mu je pomagal še naprej in ga priporočal kot scenarista za Botra smrt (La Commare Secca, 1962), ki je na koncu postal Bertoluccijev režijski prvenec. Še naprej je prispeval svoje pisateljske sposobnosti in ideje, med drugim tudi za epski vestern Sergia Leona Bilo je nekoč na Divjem zahodu (Once Upon a Time in the West, 1968). Njegova režiserska kariera se je začela vzpenjati s filmoma Pred revolucijo (Prima della rivoluzione, 1964) と Konformist (Il conformista, 1970), ki sta jasno dala vedeti, da se je Bertolucci zavezal radikalni levičarski politiki. Pozneje je pripomnil: “Živel sem v nekih sanjah o komunizmu.”
V svoji karieri je nanizal več uspešnih filmov, največ pozornosti pa je nedvomno vzbudil z erotičnim filmom Zadnji tango v Parizu (Ultimo tango a Parigi, 1972), v katerem sta zaigrala takrat 48-letni Marlon Brando in 19-letna Maria Schenider. Film je bil nekaj časa zaradi nazorne erotike in scene z analnim posilstvom v Italiji prepovedan. Leta 2016 se je pojavil 3 leta star videoposnetek, v naj bi Bertolucci priznal, da z Brandonom igralke Marie Schneider o zloglasni sceni ‘z maslom’ nista v celoti obvestila, saj naj bi si režiser želel, da bi bila njena reakcija “reakcija dekleta in ne reakcija igralke”.
Bernardo Bertolucci je bil več kot zadnjih 10 let priklenjen na voziček. Leta 1978 se je poročil s filmsko ustvarjalko Clare Peploe in z njo ostal do svoje smrti. Otrok nista imela.
Najboljši filmi Bernarda Bertoluccija
Zadnji tango v Parizu (Ultimo tango a Parigi, 1972)
Mlada Parižanka spozna ameriška poslovneža srednjih let, ki od nje zahteva, da nujno skrivno razmerje temelji le na seksu.
Zadnji kitajski cesar (The Last Emperor, 1987)
Epska britansko-italijanska biografska drama o življenju Puyija, zadnjega kitajskega cesarja.
Konformist (Il conformista, 1970)
Italijan brez hrbtenice postane fašist in se odpravi v tujino, da pripravi atentat na svojega starega učitelja, ki je zdaj politični disident.
ドリーマーズ (2003)
Mladi ameriški študent leta 1968, v času študentskih vstaj, študira v Parizu in se zaplete v razmerje z bratom in sestro.
Plešem sama (Stealing Beauty, 1996)
Po tem, ko njena mama naredi samomor, mlada ženska potuje v Italijo, da bi našla ljubezen, resnico in globljo povezavo sama s sabo.
1900 (Novecento, 1976)
Epska pripoved o bitki med razredi v Italiji v 20. stoletju skozi oči dveh prijateljev iz otroštva, ki sta danes vsak na svoji strani.
Oblegani (L’assedio, 1998)
Medtem ko je v izgnanstvu v Italiji, Afričanka poskuša najti pot nazaj domov in osvoboditi moža. A edini, ki ji lahko pomaga, je vanjo zaljubljen.
Čaj v Sahari (The Sheltering Sky, 1990)
Ameriški par potuje v tujino, da bi obudil svoje razmerje. A ko se potovanje nadaljuje, njun poskus, da bi obudila, kar sta nekoč imela, postaja vedno manj smiseln.
Mali Buda (Little Buddha, 1993)
Po smrti lame Dorje tibetanski menihi najdejo tri dečke, dva Nepalca in Američana, ki bi lahko bili reinkarnacija njihovega velikega učitelja.
