2020年9月には新車登録電動車のシェアが80パーセントを超え、再び記録的な値に達したことから、ノルウェーは明らかに自動車ショールームから従来型車両が消える最初の国の1つとなるだろう。
Kako zelo スロベニア人 zaostajamo v trajnostni mobilnosti in e-mobilnosti za skandinavskimi narodi, kaže podatek o številu vseh registriranih 電気自動車 v Sloveniji, ki za leto 2019 zgovorno pove, da nismo imeli registriranih skupno niti 2.000 električnih vozil. Pri tem je potrebno upoštevati podatek, da je v Sloveniji vseh registriranih avtomobilov 1.165.000. (vir: stats.si) V zadnjih letih je sicer trend rasti prodaje električnih vozil ugoden, a vseeno svetlobna leta za e-mobilnosti naklonjenimi narodi. Tistimi narodi torej, ki so v svojo vizijo vključili trajnostni razvoj in odnos do sveta.
September 2020 je bil na ノルウェー izjemno močan in precej zanimiv mesec za prodajo 電気自動車 in priključnih hibridov, saj je več modelov zabeležilo zelo visoke rekordne rezultate. Tako so zabeležili nov rekord tržnega deleža električnih vozil na mesečni ravni, ki je znašal kar 81,6 odstotkov! Neverjetno! Očitno bodo običajni avtomobili že kmalu skoraj popolnoma izbrisani v očeh Norvežanov.
Rast prodaje električnih in priključnih hibridov gre pripisati tudi nekaterim novim modelom. Popolnoma novi フォルクスワーゲン ID.3 je brez presenečenja v septembru postal najbolje prodajani model na Norveškem (sredi meseca so prodali na 1.000 enot), ljudje so ga namreč množično prednaročali. ID.3 je tako zabeležil 1.989 novih registracij, kar znaša kart 12,8 odstotkov vseh avtomobilov registriranih v tem mesecu!
Naslednja modela, ki sledita, sta テスラ モデル 3 (1.116), ki je dokazal, da je še vedno lahko zelo močan, in še en povsem nov avtomobil, ポールスター2 (937). Slabo pa se ni izkazal niti Audi e-tron z več kot 500 enotami ter Hyundai Kona, ki se jo je prodalo skoraj 500-krat.
Tokrat je bil アウディ e-トロン na lestvici res nižje, a je ta električni športni terenec še vedno najbolj prodajani model tega leta s kar 7.690 registracijami.
Slovenci kakopak za severnjaškimi narodi zaostajamo po življenjskem standardu. A ta ni (glavni) razlog, zaradi katerega zaostajamo pri e-mobilnosti za več kot 100-krat. Razlogi tičijo globlje v sami družbi, ki ji sistemsko nismo uspeli privzgojiti odnosa do narave in zavedanja slehernega dejstva, da je vsak posameznik odgovoren za naš planet. Kajti to zavedanje je del sistema in trajnostnih filozofij severnih narodov. Zato ne preseneča dejstvo, da so slednji pripravljeni seči globlje v denarnico, ko gre za vprašanje prihodnosti našega planeta!
