恐怖は私たちを守ってくれますが、問題は私たちが恐怖にどれだけ日常生活を形作ってきたかです。恐怖を克服する方法を学びましょう。
Ni človeka, ki se česa ne boji. To postane jasno, če se spomnimo osnovne, prvobitne in še vedno aktualne vloge 恐怖の – da nas ščiti pred nečim, kar dojemamo kot nevarnost.
Njegov primarni namen je danes enak kot pred tisočletji – sprožiti organizem v bojno akcijo, da bi se zaščitil pred nevarnostjo (boj in beg). Takrat se nam dvigne adrenalin, naše zavedanje se zoži na določene zaznavne občutke, ki so pomembni za tisto situacijo, skeniramo okolico v iskanju sovražnika. Ko se aktivira sistem boj in beg vse v okolju dojemamo kot grožnjo po preživetju.
In dandanes se sodoben človek pogosto počuti ogroženega, recimo, ko ga nekdo gleda postrani, ko doživi obsojanje ali nesprejemanje, če mu partner ni odgovoril na klic, ali misli, na nekaj, kar ne bi smel … milijon in ena situacija. V vseh teh trenutkih se nezavedno odzovemo s strahom, saj naše telo ne ve, ali smo v nevarnosti.
Spoznajte vzrok strahu
Potrebno je poznati vzrok strahu kot osnovni pogoj, da ga premagamo in nadaljujemo z njegovo prisotnostjo. Pogum ne pomeni odsotnosti strahu, ampak delovati kljub strahu, z roko v roki z njim.
Morda mislite, da uspešnih ljudi ni strah, saj si upajo podati različne podvige, pogosto stopijo iz območja, ki jim je znano, vstopijo v številne neznane situacije. A vedite, da ni tako! Pogosto se niti ne zavedajo trenutka, ko se soočijo s strahom, a nanj gledajo povsem drugače. Strah jim ne prepreči, da bi naredili nujen korak. Doživljajo ga kot gibalo, gorivo, izziv, motivacijo.
Nekateri lahko strah poimenujejo drugače, zato pravijo, da so včasih živčni ali podobno. Ko pa se z njimi o tem malo globlje pogovorimo, ugotovimo, da je za tem strah. Če se sprašujemo, zakaj bi se soočili z nečim, kar nas plaši, namesto da bi živeli kot prej, pomislimo na naslednje: prebiti se skozi strah je manj strašljivo kot živeti s svojim osnovnim strahom, ki nam daje občutek nemoči.
Najpogostejši strah je strah pred neznanim, kar pomeni zapustiti lastno cono udobja. V njem se nam vse težave, konflikti in tesnobe zdijo blizu in znane. Izven cone, ki jo poznamo, se pojavljajo nove skrbi in težave.
V coni udobja imamo iluzijo varnosti. Prikrajšamo se za priložnost, da izkusimo nekaj novega. Zaustavljamo svoj razvoj in si onemogočamo, da bi se srečali z nečim novim, da bi razvili neke nove veščine in krepili sposobnosti.
Pomembno si je zapomniti, da zunaj tega, kar poznamo, niso le novi problemi in skrbi, ampak tudi novi izzivi, priložnosti in možnosti. Z izstopom iz cone udobja odpiramo vrata novim izkušnjam in priložnostim za rast in razvoj. Namesto navidezne varnosti izberimo novo priložnost. Vsi smo sposobni veliko več, kot si mislimo.
Misli za premagovanje strahov
1. Ko se strah pojavi in ga prepoznate, si lahko zavestno recite: “Nič hudega, nisem ogrožen.” To je moje dojemanje situacije. Poglejmo si podrobneje, za kaj gre.” Nato zberite potrebne informacije in naredite zaključek. In zavedajte se, da se vam ni treba boriti ali bežati.
2. Vprašajte se, kateri so realni in kateri nerealni strahovi? Ste res v resnični nevarnosti ali gre le za prvobitni refleks, ki igra svojo nezavedno vlogo? Če vas bo nenehno strah, boste okolje dojemali kot sovražno. Vaše lastno življenje bo nenehno v funkciji – boja ali bega. Zato spremljajte svoje misli in čustva.
3. Zapomnite si dejstva, do katerih so prišle raziskave, ki pravijo, da se 60 odstotkov vseh naših strahov nikoli ne uresniči, 20 odstotkov jih je o preteklosti, na katero ne moremo več vplivati, 10 odstotkov pa gre za majhne, ničvredne stvari, ki pravzaprav ne enega celo briga. Od preostalih 10 odstotkov jih le 4-5 odstotkov lahko štejemo za upravičen strah. Ali boste dovolili, da 4-5 odstotkov vaših misli vlada 100 odstotkom vašega življenja?
4. Vprašajte se: “Kaj je najhujše, kar se lahko zgodi, če se ta moj strah uresniči?” Spoznali boste, da v večini primerov pravzaprav ni tako strašno, kot se je zdelo, dokler se s tem niste soočili.