세상의 끝에서 펼쳐지는 마법의 영화관

처럼 Kaupo Kikkas kasneje raziskal, ne gre za antično najdbo, temveč za neuspeli poskus francoskega poslovneža, ki je videl priložnost postavitve kina na prostem sredi peščenega objema Egipta.

Iz Pariza se je tako vrnil z izvirno starinsko opremo iz nekega kino teatra. Priskrbel je še generator za elektriko in velikansko platno ter vse je bilo nared za premiero. A na kar je impulzivni poslovnež pozabil je, da ima dežela Egipt svoje zahteve, prav tako njeni prebivalci, ki jim “nora ideja drznega Evropejca” ni bila ravno po godu. Tako je na dan premiere “slučajno” šlo vse po zlu, s čimer kino “sredi ničesar” ni nikoli zares zaživel.

Sedaj s puščavskim prahom posut počiva kot ostareli spomenik, čakajoč na novo priložnost, novo dobo.