Najboljše univerze na svetu 2016 – slovenski univerzi napredovali

Center for World University Rankings (CWUR) je razkril najboljše univerze na svetu 2016. Na seznamu, na katerem so univerze razvrščene glede na osem objektivnih kriterijev, med drugim glede na kakovost fakultete, zaposljivost študentov in njen vpliv, sta tudi ljubljanska in mariborska univerza. Na vrhu kraljujejo ameriške univerze. To so najboljše univerze na svetu 2016.

어떤 것들이 najboljše univerze na svetu 2016? Po raziskavi raziskovalcev Centra za ocenjevanje kakovosti univerz na svetu (CWUR) 이다 najboljša univerza na svetu 2016 univerza Harvard. Tudi preostali dve mesti na vrhu si lastita ameriški univerzi, in sicer univerza Stanford in Tehnološki inštitut Massachusettsa.

Univerza v Ljubljani se je znašla v prvi petstoterici.

Med seznamu najboljših 1000 univerz na svetu se je znašlo 224 ameriških, 90 kitajskih, 74 japonskih in 65 britanskih univerz. Na Otoku imamo najboljše evropske univerze, na četrtem in petem mestu sta se namreč znašli univerzi Cambridge in Oxford.

Na lestvici sta tudi ljubljanska in mariborska univerza, ki na lestvici pričakovano nista tako visoko. Ljubljanska univerza 그녀는 자신을 발견 na 477. mestu, kamor je napredovala s 504. mesta, mariborska univerza pa se je zavihtela na 804. mesto, kar je šestnajst mest bolje kot leta 2015 (820. mesto). Univerza na Primorskem 그리고 Univerza v Novi Gorici se nista uvrstili na seznam.

더 읽어보기: 세계적으로 유명한 대학에서 무료로 수강할 수 있는 최고의 온라인 강좌 10개

Mariborska univerza se je znašla v drugi polovici seznama najboljših univerz na svetu.

CWUR pri razvrščanju uporablja osem kriterijev, 즉 kakovost izobrazbe (izmerijo jo glede na število študentov, ki so prejeli mednarodne nagrade in priznanja; pri tem upoštevajo velikost univerze), zaposljivost študentov (izmerijo jo glede na število študentov na menedžerskih položajih; pri tem prav tako upoštevajo velikost univerze), kakovost fakultete (izmerijo jo glede na število akademikov, ki so prejeli pomembne mednarodne nagrade in priznanja). Vsak omenjeni kriterij je vreden 25 odstotkov ocene. Vsi preostali pa so vredni 5 odstotkov in so: vpliv univerze (izmerijo ga glede na število znanstvenih člankov, objavljenih v vplivnih revijah), publikacije (izmerijo jih glede na število znanstvenih člankov, objavljenih v vplivnih publikacijah), 인용 (te izmerijo glede na število citatov, ki so pogosto citirani), patenti (izmerijo jih glede na številno mednarodnih zahtev za registracijo patenta) in splošni vpliv (tega izmerijo glede na h-indeks univerze; gre za razmerje med številom znanstvenih objav v revijah z dejavnikom vpliva in številom citatov).