피츠버그에서 음반 가게를 운영했던 폴 모히니(Paul Mawhinney)는 40년 넘게 음반을 수집해 왔으며 지난해까지 약 300만 건의 음반을 축적했다. 그 중에는 터무니없이 저렴한 가격에도 진열대를 가득 메우고 구매자를 찾지 못하는 경우도 많았다. 디지털 음반이 절실히 필요한 가보임에도 불구하고 Paul은 오랫동안 구매자를 찾지 못했습니다. 음악 옴니버스가 버스 재벌 Zero Freitas에 의해 구입되기 전까지는 말이죠.
Indiferentnost ljudi do vinilk, ki so bivale v košaricah, za katere se je nakup zdel kraja, je te fonografske plošče skozi čas naredila za 귀중한, saj so se ohranili le 소장용 ali morda celo le ‘milostni’ primerki, ki so danes edini ohranjeni ‘pisni’ viri te glasbe. Dve desetletji je Mawhinney neuspešno iskal kupca za svojo fon-tastično zbirko. Ko je že zgledalo, da mu je uspel 21-milijonski posel s podjetjem CDNow, je prodajo ustavil dot.com mehurček. 연령 2008 je poskusil srečo na 이베이, a 2,2 milijona evrov, kolikor jih je ponudil nek Irec, se je izkazalo za ‘lažni alarm’. 작년 pa se mu je le prikazala Marija, ali bolje, osem poltovornjakov, ki so zbirko iz ameriškega Pittsburga odpeljali v Brazilijo.
Paul Mawhinney kupca is Sao Paola, Zera Freitasa, ni nikoli spoznal, a brazilski bogataš s svojo linijo avtobusov je že od otroštva obseden s kupovanjem gramofonskih plošč in že 40년 obiskuje 요법, da bi odkril vzrok svoje obsedenosti. Terapevtu mora zveneti kot pokvarjena plošča, a z nakupom je naredil ogromno za ohranitev glasbene dediščine. In Paulov 수집 je zgolj kaplja v morje, zgolj še ena postaja, saj Zero pridno, kot njegovi avtobusi potnike, pobira plošče tudi od drugih manjših zbirateljev. ‘Kompulzivno’ nakupovanje plošč ima korenine v njegovem otroštvu, ki so začele poganjati, ko mu je oče pri petih letih kupil hi-fi, s katerim je prišlo tudi 200 albumov.
더 읽어보기: Clearaudio: zvok in oblika, kot se šika
In kaj namerava Freitas storiti s to goro plošč? Skladišče, kjer jih trenutno hrani, bo kmalu spremenil v neke vrste glasbeno knjižnico 이름으로 Emporium Musical, kjer bodo lahko ljudje 들었다 vinilke, če obstaja duplikat, pa si jih tudi izposojali.
