노르웨이는 2020년 9월 신규 등록된 전기 자동차의 비율이 80%를 초과하여 다시 한번 기록적인 가치에 도달했기 때문에 자동차 쇼룸에서 기존 차량이 사라지는 최초의 국가 중 하나가 될 것입니다.
Kako zelo 슬로베니아 zaostajamo v trajnostni mobilnosti in e-mobilnosti za skandinavskimi narodi, kaže podatek o številu vseh registriranih 전기 자동차 v Sloveniji, ki za leto 2019 zgovorno pove, da nismo imeli registriranih skupno niti 2.000 električnih vozil. Pri tem je potrebno upoštevati podatek, da je v Sloveniji vseh registriranih avtomobilov 1.165.000. (vir: stats.si) V zadnjih letih je sicer trend rasti prodaje električnih vozil ugoden, a vseeno svetlobna leta za e-mobilnosti naklonjenimi narodi. Tistimi narodi torej, ki so v svojo vizijo vključili trajnostni razvoj in odnos do sveta.
2020년 9월 je bil na 노르웨이 izjemno močan in precej zanimiv mesec za prodajo 전기차 in priključnih hibridov, saj je več modelov zabeležilo zelo visoke rekordne rezultate. Tako so zabeležili nov rekord tržnega deleža električnih vozil na mesečni ravni, ki je znašal kar 81,6 odstotkov! Neverjetno! Očitno bodo običajni avtomobili že kmalu skoraj popolnoma izbrisani v očeh Norvežanov.
Rast prodaje električnih in priključnih hibridov gre pripisati tudi nekaterim novim modelom. Popolnoma novi 폭스바겐 ID.3 je brez presenečenja v septembru postal najbolje prodajani model na Norveškem (sredi meseca so prodali na 1.000 enot), ljudje so ga namreč množično prednaročali. ID.3 je tako zabeležil 1.989 novih registracij, kar znaša kart 12,8 odstotkov vseh avtomobilov registriranih v tem mesecu!
Naslednja modela, ki sledita, sta 테슬라 모델 3 (1.116), ki je dokazal, da je še vedno lahko zelo močan, in še en povsem nov avtomobil, 폴스타 2 (937). Slabo pa se ni izkazal niti Audi e-tron z več kot 500 enotami ter Hyundai Kona, ki se jo je prodalo skoraj 500-krat.
Tokrat je bil 아우디 e-트론 na lestvici res nižje, a je ta električni športni terenec še vedno najbolj prodajani model tega leta s kar 7.690 registracijami.
Slovenci kakopak za severnjaškimi narodi zaostajamo po življenjskem standardu. A ta ni (glavni) razlog, zaradi katerega zaostajamo pri e-mobilnosti za več kot 100-krat. Razlogi tičijo globlje v sami družbi, ki ji sistemsko nismo uspeli privzgojiti odnosa do narave in zavedanja slehernega dejstva, da je vsak posameznik odgovoren za naš planet. Kajti to zavedanje je del sistema in trajnostnih filozofij severnih narodov. Zato ne preseneča dejstvo, da so slednji pripravljeni seči globlje v denarnico, ko gre za vprašanje prihodnosti našega planeta!
