카르스트로 탈출

Pot do tja poznamo vsi, res pa je tudi, da nikakor ne moremo prezreti ogromne rumene table ob primorski avtocesti, ki že od daleč opozarja, da se približujemo Postojnski jami. Hkrati nam sporoča, da občutek za estetiko ni samoumeven. Nekateri ga razvijejo, drugi, žal ne. A tabla je za nami in vsekakor je dosegla svoj namen, zato se brez težav znajdemo pred vhodom v Postojnsko jamo. Vožnja s podzemeljskim vlakom nas popelje od ene jame do druge, od mogočnih kapniških tvorb, starih tudi več sto tisoč let, do skrivnostnih prehodov in vodnih predelov, kjer biva kar 84 vrst podzemeljskih živali (36 kopenskih in 48 vodnih vrst). Skrivnostnost, temačnost in mističnost, ki je nasičena v zraku, govori, da smo prišli na ozemlje boga Hadesa (po grški mitologiji), ki je vladar smrti in rojstva, transformacije in nezavednega, najglobljih strahov in strasti. In tako kot prostor, je tudi čas idealen, da se vprašamo, katere stvari v našem življenju so prišle do svojega konca in katere so tiste, ki naj se transformirajo in v prihajajočem letu ponovno zaživijo v svojem sijaju.

Blišč in beda
Pazimo, da nas ne zanese, naj naše odločitve prihajajo iz srca in naše biti. Naj se ne oklepajo zunanjih, materialnih oblik, ki nas lahko zelo hitro z višav blišča pripeljejo nazaj na trdna tla in še globlje v temne sfere. Kakorkoli že, naša pot je naša odgovornost, zato nadaljujmo naprej in se povzpnimo do Predjamskega gradu, ki je v bližini. Kot vsako leto, so tudi v letošnjem prazničnem času v njem postavili jaslice, ki so v sklopu rednega ogleda gradu na ogled do 2. februarja 2008 med 10. in 16. uro. Žive jaslice si lahko ogledamo tudi v Postojnski jami, kjer so letos še dodatno presenetili z obogatenim programom v januarju, saj se bodo jaslicam pridružili sveti trije kralji. Prav tako organizatorji v prazničnih dneh napovedujejo božični sejem, sejem čokolade ter veselo rajanje z različnimi glasbenimi nastopi na platoju pred vhodom v Postojnsko jamo. Mi se usmerimo naprej po stari cesti v smeri Razdrtega, kjer, še preden pridemo do naselja, zagledamo na levi strani tablo za Turistično kmetijo Hudičevec. Naj nas samo ime ne prestraši, saj nam bodo zgodbo o izvoru imena ob slastni pogostitvi povedali njihovi prijazni oskrbniki. A verjetno se pravi hudič pred nami ne bo prikazal, razen če bomo spili preveč njihovega izvrstnega vina, zato izberimo raje srednjo pot in poskrbimo, da bomo našo dogodivščino izpeljali brez ogrožanja sebe in drugih. Čeprav na kmetiji, kjer je mogoče tudi prespati, ponujajo še vrsto drugih dejavnosti, med njimi tudi bližnje spoznavanje starih kmečkih opravil, nadaljujmo z našim raziskovanjem po vedno gostoljubnem Krasu.

Krasno popoldne
“Na Krasu je krasno, nikdar ni prezgodaj in nikdar ni prekasno, vse je zmeraj v pravem času, na Krasu,” je napisal pesnik Miroslav Košuta, ki zna s preprostimi besedami povedati bistvo. Mi pa poskrbimo, da bomo bistvo tudi doživeli, zato vztrajajmo po regionalni cesti v smeri proti Sežani in se prepustimo vožnji ter bodimo pripravljeni na mala presenečanja. Na poti nas bodo k postanku vabile mnoge vinske kleti in kmetije, kjer bomo lahko poskrbeli, da v novo leto stopimo s slastno zalogo različnih domačih izdelkov. Ko pa bomo ob poti zagledali šop bršljana ali frasko, bomo vedeli, da nas le-ta vabi na osmico, kjer bomo ponovno razvajali naše brbončice. Lahko se zapeljemo še naprej do Tomaja, do kraške domačije Škerlj, ki po svoji izvrstnosti slovi daleč naokoli. Njihova ponudba in izdelki so osnovani na ljubezni do vsega, kar se razvija in raste, zato je težko oditi, ne da bi podrobno spoznali raznovrstnost in pestrost njihove ponudbe. A ne pozabimo občutiti še ene naravne kraške posebnosti, kraško burjo. Sprehodimo se po tej vedno zanimivi pokrajini in pustimo burji, da prevetri naše telo in duha. Tudi zeblo nas ne bo, saj nismo zavrgli našega najljubšega puloverja, ki smo ga po sedmih letih ponovno privleki na dan, čeprav so vsi na njem videli razvlečene rokave. In da, po sedmih letih se res vse postavi nazaj na pravo mesto.