Silfida je prvo in hkrati središčno bitje romantičnega baleta. Delo je namreč eden prvih večjih romantičnih baletov v svetovni baletni zakladnici, vsekakor pa eden najstarejših, ki ga uprizarjajo še danes. Zaradi koreografije, kustumografije in glasbe se bomo brez izjeme z nasmehom prepustili magičnemu svetu ...
Silfida je prvo in hkrati središčno bitje romantičnega baleta. Delo je namreč eden prvih večjih romantičnih baletov v svetovni baletni zakladnici, vsekakor pa eden najstarejših, ki ga uprizarjajo še danes. Zaradi koreografije, kustumografije in glasbe se bomo brez izjeme z nasmehom prepustili magičnemu svetu domišljije, v katerem prebiva Silfida. Delo je mamljivo do te mere, da koreografija Augusta Bournonvilla, danskega baletnega mojstra, postane sinonim in stereotipna predstava za balet na splošno. Zgodba naslovne junakinje se je začela v Pariški operi pred skoraj dvesto leti, ko je delo na oder za svojo hčer Marie Taglioni postavil Filipo Taglioni, nekaj let pozneje pa je Silfida v novi postavitvi zaživela še na odru Danske kraljeve baletne hiše. Ohranila se je danska različica, ki v zadnjih letih doživlja preporod, saj privablja ljudi v največje operno-baletne hiše po svetu, kot je pariška, bostonska, ali Bolšoj teater v Moskvi. Tokrat bomo delo lahko spremljali prvič v izvedbi baletnega ansambla SNG Opera in balet Ljubljana z dirigentom Markom Gašperšičem in Frankom Andersenom, ki je postavil koreografijo. Za kostumografijo in scenografijo, po kateri se bo prelivala glasba Hermana Severina Løvenskiolda, je poskrbel Mikael Melbye. Zgodba Silfide nas popelje na Škotsko k mlademu kmečkemu fantu Jamesu, ki ga tik pred poroko zapelje bajeslovno bitje, po katerem je delo dobilo ime. James ji sledi v čarobni domišljijski svet, z njegovim popotovanjem pa se začne tragična zgodba o mladeniču, ki za pravo ljubezen tvega življenje. Silfida je od prve uprizoritve postala junakinja, ki je na široko odprla vrata novim baletnim, eteričnim bitjem.
